Sodni svet je namreč na tokratnih dveh ponovljenih razpisih za dve sodniški mesti podprl Klemna Podobnika za eno mesto, za drugo pa Jureta Vidmarja in Nino Savin Bossiere. V prvem razpisu, ki je bil potem zaradi neuspeha glavnih kandidatov razveljavljen, je bil sicer med kandidati, ki so jim dali prednost, omenjen tudi Saša Sever, ki pa je tokrat izpadel.
Sever in Anže Erbežnik, ki tudi ni dobil priporočila Sodnega sveta, sta prepričana, da je v postopku prišlo do nepravilnosti, zaradi česar sta podala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. Da bi bilo treba razjasniti postopek izbire kandidatov in tudi dileme glede potrebnih kvalifikacij za zasedbo položaja sodnika na Splošnem sodišču EU, so se zavzeli tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi.
Na sodnem svetu so izrazili obžalovanje, da so postopki za izbiro sodnikov Splošnega sodišča EU "ponovno predmet neresničnih navedb in poskusov diskreditiranja" ene od kandidatk. Prepričani so, da je bila njihova presoja kandidatov opravljena strokovno in zakonito, pogoji in kriteriji za oblikovanje mnenja pa so bili razvidni in javno objavljeni. Postopek so vodili na enak način in na enakih podlagah, kot v preteklih postopkih, ki so se uspešno končali z izvolitvijo slovenskih sodnikov v organih EU, so pojasnili.
Kritike so namreč letele na Savin Bossierjevo, ki naj ne bi imela pravosodnega izpita, oziroma na to, da v obrazložitvi Sodnega sveta pri nekaterih kandidatih podatka o tem sploh ni. Medtem ko kritiki menijo, da tak izpit sodnik na Splošnem sodišču EU potrebuje. 254. člen pogodbe o delovanju EU (PdEU) namreč določa, da so sodniki Splošnega sodišča EU "izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje".
V sodnem svetu pojasnjujejo, da je Slovenija pojem "visokega sodniškega položaja" v svoji zakonodaji izenačila s položaji ustavnega sodnika in vrhovnega sodnika. Tudi zakon o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč določa, da mora kandidat izpolnjevati pogoje za izvolitev za vrhovnega sodnika ali za ustavnega sodnika. Glede na zakonodajo pa za izvolitev na položaj ustavnega sodnika pravosodni izpit ni potreben. Sodni svet je ob tem poudaril še, da omenjena zakonodaja nikoli ni bila spoznana za neskladno s PdEU.
Od osmih kandidatov, ki kandidirajo na obeh še odprtih razpisih, po navedbah sodnega sveta sicer štirje kandidati nimajo opravljenega pravosodnega izpita, ena kandidatka pa ga je opravila v tujini.
V sodnem svetu so pojasnili še, da so v mnenju o kandidatih upoštevali tudi smernice t. i. odbora 255, ki ocenjuje kandidate za sodnike na Sodišču EU. Lani poleti je ta odbor izdal negativno mnenje slovenskemu kandidatu Marku Pavlihi. V prvih devetih mesecih lanskega leta je sicer zavrnil šest kandidatov, od tega pet za položaje na Splošnem sodišču EU, kažejo podatki poročila tega odbora, ki je bilo objavljeno v petek.
Zavrnili so tudi pomisleke, ker kandidatom v postopku ni omogočena pritožba na odločitev sodnega sveta, saj oni podajo zgolj strokovno mnenje predsedniku republike, ki zanj niti ni zavezujoče. "Zato pravnega sredstva zoper mnenje ni, kar je potrdila tudi praksa vrhovnega sodišča."
Obenem so tudi zavrnili pričakovanja, da bi moral Sodni svet vnaprej izdelati sistem točkovanja kriterijev, saj ne gre za uradniški položaj. "Končni rezultat presoje se oblikuje z glasovanjem, na podlagi predhodne razprave, v kateri se soočijo argumenti vsakega člana posebej z argumenti drugih članov, in ne s preštevanjem števila točk," so še navedli.