Lani so tako tožilci vložili obtožne predloge zoper 8722 polnoletnih obdolžencev (v 2018 zoper 8690), 116 pravnih oseb (v 2018 zoper 136), ter 328 predlogov za izrek vzgojnega ukrepa in kaznovanja mladoletne osebe (v 2018 pa 240). Poskok v deležu kaznovalnih predlogov za mladoletne je bil zelo izrazit, povečal se je za kar 37 odstotkov.
Obsodilne sodbe so bile izrečene v 87 odstotkih primerov, in sicer zoper 6842 polnoletnih obdolžencev (6713 v letu 2018), 220 mladoletnih (182 v letu 2018) ter zoper 54 pravnih oseb (40 v letu 2018). Kot so izpostavili na vrhovnem državnem tožilstvu, se je tako delež obsodilnih sodb zoper pravne osebe povečal za kar 35 odstotkov.
Sodišča so zaporno kazen izrekla 1594 polnoletnim obsojencem (77 več kot leta 2018), to je 23 odstotkom vseh spoznanih za krive. Tako še naprej prevladuje izrek sankcij opominjevalne narave, a se glede na pretekla leta manjša, so navedli na tožilstvu.
Naraslo je število izrečenih denarnih kazni. Lani je bila taka sankcija izrečena 1036 storilcem (v 2018 pa 780 storilcem), kar po navedbah tožilstva predstavlja 33-odstotno povečanje.
Slovenska tožilstva že šesto leto zapored odločijo o več ovadbah, kot jih prejmejo, kaže tožilska statistika. Po navedbah vrhovnega državnega tožilstva je opazno tudi povečanje števila postopkov poravnavanja, večkrat so se tožilci poslužili tudi instituta kaznovalnega naloga, je še razvidno iz tožilske statistike za lansko leto.
V lanskem letu so tožili zavarovali za skoraj 98 milijonov evrov premoženja, za katerega sumijo, da izhaja iz kaznivih dejanj. Skupno so tožilci dosegli 218 odredb za zavarovanje domnevne protipravne premoženjske koristi zoper 255 oseb v skupni višini 295,5 milijona evrov.
Vrednost zavarovanega premoženja se zvišuje iz leta v leto, je izpostavil generalni državni tožilec Drago Šketa. Na tožilstvih bi si po njegovih besedah želeli ustanovitev enotnega organa, ki bi upravljal z zaseženim premoženjem in ga kasneje tudi odprodajal.
Lanski razmah števila primerov organiziranja nezakonitih migracij čez Slovenijo je prispeval k občutnemu poskoku števila primerov odrejenega pripora (934 odrejenih priporov v 2019, 729 v 2018).
Konkretno je narasla tudi statistika uporabljenih prikritih preiskovalnih ukrepov, lani jih je bilo 2033, v 2018 pa 2132. Ob pravnih standardih, ki za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov veljajo v naši državi, priprava predloga za odredbo prikritega preiskovalnega ukrepa od tožilcev zahteva veliko dela, je izpostavil Šketa.
Povečalo se je tudi število odrejenih finančnih preiskav po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Teh je bilo lani odrejenih 19, vse se nanašajo na premoženje, pridobljeno po letu 2012, je pojasnil Šketa. Ob tem je spomnil na odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili retrogradno učinkovanje zakona.
