Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavalo na pobudo Rupnikovih potomcev. Izredno pravno sredstvo so lahko potomci uveljavljali še toliko desetletij po izvršitvi sodbe na podlagi v 90. letih prejšnjega stoletja sprejetih dopolnilih zakona o kazenskem postopku, ki je predvidel izredni rok za vlaganje zahtevkov za varstvo zakonitosti za rehabilitacijo nezakonito, protipravno in krivično obsojenih v nekdanjem komunističnem režimu v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1990.
Asistent na ljubljanski pravni fakulteti Miha Hafner je za STA poudaril, da vrhovno sodišče ni vsebinsko presojalo, ali je bil Rupnik, ki je po poročanju medijev v tedanjem sojenju krivdo priznal, kriv ali ne, saj izredno pravno sredstvo ni namenjeno ponovnemu ugotavljanju krivde obdolženega. Presojalo je zgolj, ali je bila v konkretnem sodnem postopku storjena kakšna pravna kršitev.
"Presojali so na podlagi zakonov, ki so veljali v času sojenja. Konkretno v tej sodbi so pritožniki zatrjevali več različnih kršitev. Sodišče jih je večino zavrnilo, za nekaj njih pa je ocenilo, da so dejansko predstavljale kršitev že takratnih pravil sojenja. Zato je vrhovno sodišče tudi razveljavilo sodbo," je pojasnil Hafner.
Vrhovni sodniki so tako po njegovih pojasnilih ugotovili nekatere procesne kršitve v takratnem postopku zoper Rupnika, in sicer da v sodbi nekatera Rupniku očitana kazniva dejanja niso bila dovolj obrazložena oziroma nekatera sploh niso bila utemeljena. To pa je bila že po takratni zakonodaji bistvena kršitev kazenskega postopka, je pojasnil.
Je pa Hafner opozoril, da taka odločitev vrhovnega sodišča ne pomeni rehabilitacije Rupnika. "Če bi bil gospod še živ, bi se začelo novo sojenje in bi prvostopenjsko sodišče še enkrat izpeljalo celoten postopek," je dodal.
Kar se nadaljnjih postopkov tiče, je pravnik pojasnil, da če ne bo že tožilstvo samo umaknilo obtožbe zoper Rupnika, bo postopek s sklepom ustavilo sodišče. Glede na zakon o kazenskem postopku namreč sodišče ne sme voditi postopkov zoper mrtve osebe. Kazenskopravno se tako Rupnikove krivde ne bo še enkrat ugotavljalo.
Na ljubljanskem tožilstvu so za STA pojasnili, da so sodbo vrhovnega sodišča prejeli. Po prejetju vse potrebne dokumentacije in spisa bo zadeva preučena, pristojni tožilec pa bo sprejel ustrezno odločitev.
Hafner meni, da bo končni učinek te odločitve vrhovnega sodišča ta, da "ker bodo postopek ustavili, prejšnja sodba pa je bila razveljavljena in pri nas velja domneva nedolžnosti, Rupnika pravno gledano ni mogoče obravnavati kot krivega tega kaznivega dejanja".
Rupniku je bilo s sodbo leta 1946 med drugim tudi odvzeto premoženje. Hafner ocenjuje, da ima tak razplet morda lahko vpliv tudi na to, ali bodo Rupnikovi potomci lahko zahtevali vrnitev odvzetega premoženja.
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki so jo vložili pooblaščenci Rupnikovih potomcev, prejelo leta 2014. Kot so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču, tovrstne zadeve od sodnikov terjajo več časa, študija in priprav, kot primeri, o katerih odločajo sicer.
Pojasnili so še, da je vrhovno sodišče ob prejemu zahteve za varstvo zakonitosti od pristojnega vložnika dolžno odločiti o zadevi. Pri tem se vrhovno sodišče ne more sklicevati na zgodovinska dejstva, ampak na tista, ki so razvidna iz konkretnega sodnega spisa konkretne obravnavane zadeve in na upoštevanje procesnih pravil, ki so prav tako določena v procesnem zakonu.
Pooblaščenka Rupnikovih potomcev, ki so na vrhovno sodišče vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, po informacijah STA sodbe še ni proučila.
Na odločitev vrhovnih sodnikov so se kritično odzvali v stranki Levica. Kot so poudarili v današnjem sporočilu za javnost, pri razveljavitvi sodbe "v resnici ne gre za pravico in spravo, ampak za politično motivirano rušenje temeljnih vrednot antifašizma in dostojanstva ljudi, ki so se borili in dali svoja življenja za svobodo".
Toda po mnenju Levice nobena formalistično razveljavljena sodba ne more spremeniti zgodovinskih dejstev ali kolektivnega spomina na najtežje in najsvetlejše trenutke v naši zgodovini. "Zato je naša dolžnost, da dejstva in spomine ohranjamo pri življenju. Sodišča očitno tega ne bodo počela namesto nas," so zapisali v stranki.
