Z izvajanjem strategije, ki je bila sprejeta leta 2015 in opredeljuje cilje glede donosa do leta 2020, bi lahko nadaljevali tudi v prihodnjih letih, je pa težava v tem, da so se v času od priprave strategije spremenile razmere tako v portfelju Slovenskega državnega holdinga (SDH) kot v gospodarskem in političnem okolju. "Že zaradi tega bi jo bilo treba napisati na novo," je v pogovoru za STA ocenil Škof.
Tega se po njegovih besedah zaveda tudi ministrstvo za finance, zato je bilo letos, pred njegovim prihodom na čelo SDH, že tudi nekaj stikov na to temo. Ker ima SDH prenovljeno upravo, bo tisto, kar je vodstvo holdinga pred tremi leti poslalo ministrstvu, nova uprava "pregledala, dodala morebitne korekcije in potem svoja osvežena izhodišča prihodnje leto spet poslala ministrstvu".
SDH je leta 2016 med drugim predlagal spremembe tudi v klasifikaciji naložb. Škof pravi, da je to tudi politično vprašanje, bi bilo pa po njegovem mnenju treba upoštevati veljavne strategije za posamezne dejavnosti in temu tudi prilagoditi klasifikacijo.
SDH mora skladno z dopolnitvijo zakona o Slovenskem odškodninskem skladu iz leta 2017 do konca prihodnjega leta na državo prenesti svoje preostale pomembne in strateške naložbe. Tudi usklajevanja glede tega z ministrstvom za finance že potekajo, saj je treba dogovoriti drugačne vire financiranja delovanja SDH.
"S prenosom teh naložb SDH izgubi finančno neodvisnost. Mogoče bi kdo lahko rekel, da SDH ne izgubi siceršnje neodvisnosti, ampak po mojem mnenju so te stvari kar precej povezane," je dejal in ob tem spomnil na smernice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede upravljanja družb v državni lasti.
Vodstvo SDH je po Škofovih besedah "precej prepričano", da bodo načrti glede donosa na kapital (ROE) v podjetjih z državno naložbo - po predlogu letnega načrta naj bi ROE leta 2020 znašal 5,9 odstotka - uresničeni. "Čeprav gre za 0,3 odstotne točke nižji cilj od ocene za letos, je glede na razmere tudi 5,9-odstotna donosnost kar optimistična," je pripomnil.
Izrazil je prepričanje, da tudi ohlajanje gospodarstva, ki ga določeni kazalniki že kažejo, predvidoma v letu 2020 še ne bo imelo zelo velikega učinka, zato so ga v napovedih za leto 2020 upoštevali le deloma. Se pa v določenih panogah ohlajanje že pozna, nekaj v pretovoru v Luki Koper, v tovornem prometu na cestah in železnicah, zlasti pa pri naročilih v avtomobilskem sektorju.
O glasovanju na skupščini Petrola, ki bo 12. decembra, se uprava SDH še odloča. Pripravili bodo več različnih možnih scenarijev, veliko bo pa odvisno od tega, kakšna pojasnila bodo podana na skupščini. SDH za zdaj sicer ne vidi razlogov za menjavo nadzornikov Petrola, je dejal Škof. Predlog za izredno revizijo, o katerem bodo odločali delničarji, pa je po njegovem mnenju zastavljen široko in predlagatelj bi moral obseg revizije in razloge zanjo bolj natančno opredeliti.
Medtem ko je Petrol v središču pozornosti javnosti nekaj tednov, pa Telekom Slovenije kadrovske in druge pretrese doživlja že precej dlje. Letos sta tako predčasno mandat končala dva predsednika uprave, nazadnje je le po nekaj mesecih odšel Matjaž Merkan.
Uprava SDH je zato konec oktobra in v začetku novembra na nadzorni svet Telekoma, ki ga vodi Barbara Kürner Čad, naslovila več vprašanj, na katere pričakuje odgovore. Pričakuje se, da bo nadzorni svet te odgovore podal javno zaradi enakomerne obravnave delničarjev, potem pa se bo SDH odločil, kako dalje, je napovedal Škof. "Dejstvo je, da Telekom potrebuje tudi posodobitev strategije, in to so stvari, ki SDH zanimajo," je dodal.
Telekom Slovenije je sicer uvrščen med državne naložbe, ki so predvidene za prodajo, a okoliščine za njegovo prodajo po Škofovih besedah "trenutno niso primerne". Glede prodaje državnega deleža v Cinkarni Celje, ki je tudi med portfeljskimi naložbami, pa je povedal, da trenutno ne poteka noben postopek. "Je pa SDH odprt za to opcijo, če bi se pojavila primerna priložnost," je napovedal. A o tem se bo treba, tako Škof, dogovoriti z ostalimi lastniki.
Škof je komentiral tudi dogajanje v Pošti Slovenije, kjer v času, ko se podjetje s prevzemom Intereurope širi, prihaja do trenj med vodstvom in sindikati. Opozoril je, da je treba razlikovati med posameznimi dejavnostmi podjetja. Pošta Slovenije namreč izvaja tudi javno službo univerzalne poštne storitve in pri tem zelo močno na poslovanje vpliva regulator Akos.
V SDH bi bili po Škofovih besedah veseli, če bi Pošta Slovenije javno službo lahko izvajala vsaj s pozitivno ničlo, vendar pa kakovost te storitve določa regulator. "Če bi bila določena na nižji ravni, Pošta ne bi imela toliko izzivov, kot jih trenutno ima," je opisal.
Zato po njegovem tudi prihaja do trenj v podjetju, saj Pošta glede na ustvarjene prihodke iz univerzalne poštne storitve zelo težko izvaja ustrezno kadrovsko politiko tako v številu kot v strukturi. "Uprava se trudi, sindikati tudi. Vesel sem, da so zdaj našli skupni jezik," je dejal.
Na drugih segmentih pa Pošta deluje na odprtem trgu in mora tekmovati z ostalimi ponudniki ter ne more prelivati sredstev iz enega v drug steber, je nadaljeval Škof. "Če želimo, da je Pošta na teh področjih konkurenčna, mora za to skrbeti kot vsa druga podjetja," je opozoril. Nakup Intereurope je v tej luči po njegovem prepričanju zelo pomemben za prihodnost Pošte.
SDH še čaka odločitev vlade glede letnega načrta upravljanja naložb v turizmu, ki ga je vladi poslal julija. Lastniška in upravljalska konsolidacija državnih naložb v turizmu v okviru posebnega sklada, kar predvideva dokument, se Škofu zdi smiselna, ker ima država v turizmu pomemben delež, ni pa sinergij zaradi trenutne razdrobljenosti. "Zato vidimo rešitve v t. i. turističnem holdingu, ki bi omogočil konsolidacijo, sinergije in kasneje privatizacijo tega segmenta," je dejal.
Škof meni, da bi bil v trenutnih razmerah najboljši upravljalec turističnega holdinga SDH, bi se pa moral na tem področju kadrovsko okrepiti. "Z rezultati, ki jih dosegamo v zadnjih letih, smo dokazali, da znamo upravljati podjetja in povečevati donose. Menim, da bi znali prestrukturirati ta del gospodarstva in nuditi ustrezno podporo za doseganje strateških ciljev, ki jih ima država na tem področju," je dejal.
Škof podpira idejo o morebitnem vstopu zasebnega kapitala v lastništvo turističnega holdinga. Institucionalni vlagatelji - kot so pokojninski in nepremičninski ter drugi skladi -, s katerimi se je pogovarjal, so idejo ocenili kot zanimivo, saj da jim v času nizkih obrestnih mer in ob v zadnjih letih vedno manj podjetjih na Ljubljanski borzi primanjkuje naložb, ki bi imele ustrezne stabilne dolgoročne donose.
O tem, kakšen delež holdinga bi lahko bil ponujen takšnim vlagateljem, Škof ni mogel govoriti, ker gre za zaupen dokument. Ne morejo pa imeti posamezni skladi prevladujočega vpliva, je dejal.
Morebiten nakup družbe Unitur, v katero je Unior izločil svojo turistično dejavnost, SDH zanima, je potrdil Škof, bi si pa moral SDH za to zagotoviti ustrezne vire.
Prav tako je za SDH zanimiv 43,2-odstotni delež Save, ki ga prodaja sklad York, pravi prvi mož holdinga. Z Yorkom se o tem pogovarjajo, je dejal, ni pa še konkretne odločitve.
Škof je komentiral tudi dogajanje na področju korporativnega upravljanja. To se je v zadnjih letih v Sloveniji po njegovi oceni zelo izboljšalo, na to pa je pozitivno vplivala tudi ustanovitev in delovanje SDH. Ta sicer ni edini deležnik, je pa eden od ključnih, je navedel.
SDH vsako leto ugotovitve in pričakovanja na tem področju skuša dati v navodila in priporočila in to po Škofovem prepričanju vpliva pozitivno. Je pa treba, tako prvi mož SDH, upoštevati, da so družbe, nad katerimi bdi holding, zelo različne, ne le glede na dejavnost ali klasifikacijo, temveč tudi z vidika pravne organiziranosti, kombinacije lastništva, (ne)uvrščenosti na borzo itd.
"Med seboj se moramo na vseh ravneh vedno pogovarjati. Če ni komunikacije, ni napredka pri poslovanju." V teh dveh mesecih političnega kadrovanja in pritiskov osebno ni doživljal. Je pa veliko kontaktov z ministrstvi, saj je treba reševati veliko odprtih vprašanj strateške in operativne narave, s tem pa SDH "pridobiva tudi zelo pomembne informacije, v katero smer razmišlja lastnik - država". "A odločitve, ki jih sprejema uprava SDH, morajo biti samostojne, suverene in odgovorne, sprejete na podlagi dejstev," je zatrdil.
Glede svoje usode v upravi SDH v luči pogostih menjav v zadnjih letih je dejal, da na SDH "ni prišel vedrit". "Imel sem dobro službo in imel bi jo lahko tudi še naprej," je navedel in dodal, da si je zaželel novih izzivov. V tej luči računa na ves mandat.
Ljubljana, 06. decembra (STA)
