Bistvo neuradnih komentarjev po koncu obravnave je: kakršen koli je vtis po triurni obravnavi, izkušnje kažejo, da je na podlagi vtisa nemogoče sklepati o izidu. Poleg tega je bil v obravnavi osvetljen le del celotnega primera, ki je kompleksen. Za razliko od Sodišča EU na splošnem sodišču ni mnenja pravobranilca. Naslednji korak je torej sodba, ki se pričakuje do konca prihodnjega leta.
Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je tožbo vložila 15. septembra 2017. Spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Konkretno Slovenija spodbija uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.
Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."
Slovenija, ki jo je na sodišču zastopala agentka Verena Klemenc, meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Trdi tudi, da bi bilo treba to vprašanje rešiti ob pristopu članice k uniji, kar potrjuje tudi praksa, saj je primer terana edini, ko je komisija izjemo dodelila šele štiri leta po vstopu nove članice v unijo.
Evropsko komisijo je na obravnavi zastopala Slovenka Barbara Rous iz pravne službe - po pravilih komisija mora govoriti v jeziku tožnice. Izpostavila je, da komisija nikakor ni prekoračila svojih pooblastil, ki so bila vsebinsko enaka že pred uveljavitvijo omenjene uredbe, ter da je bilo treba nasloviti legitimna pričakovanja hrvaških vinarjev, ki so ime teran za svoja vina uporabljali pred vstopom v unijo. Poudarila je tudi, da je komisija ukrepala šele štiri leta po vstopu Hrvaške v unijo, ker je pričakovala sporazumno rešitev vpletenih držav.
Hrvaško sta na obravnavi zastopala agentka Gordana Vidović Mesarek in odvetnik Ivan Ćuk, ki sta poudarila, da komisija z delegiranim aktom odpravlja krivice, ki so jih doživeli hrvaški vinarji, ter da je Slovenija iz imena vina umaknila zemljepisno oznako Kras in tako teran v bistvu sploh ne izpolnjuje pogojev za označbo porekla.
Na slovenski strani sicer trdijo, da umik besede Kras oziroma kraški iz označbe ni problematičen in da na sploh Hrvaška ne more spodbijati zaščite, ker to ni predmet spora Slovenije in komisije, tako da gre po neuradnih pojasnilih samo za hrvaški manever.
Sodnica poročevalka, Latvijka Inga Reine, je še zlasti komisijo temeljito izprašala o postopkovnih vidikih, predvsem o retroaktivnosti ukrepa. Vprašanja so se med drugim nanašala tudi na slovenski argument, da gre za zavajanje potrošnikov.
Komisija trdi, da se Slovenija glede na to, da je v preteklosti spreminjala ime zadevnega vina, ne more sklicevati na kakršno koli zavajanje potrošnikov. V sklepnem nagovoru je zatrdila, da je njena rešitev uravnotežena, kar potrjuje dejstvo, da se obe strani še vedno pritožujeta, ter se obregnila ob vztrajanje pri popolnoma formalistični interpretaciji prava unije.
Hrvaška pa je za konec znova predlagala skupno zaščito vina. Slovenija in Hrvaška sta sicer doslej skupaj zaščitili istrski pršut in istrsko oljčno olje.
V primeru, da Slovenija to tožbo dobi, lahko gre po neuradnih informacijah v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU. Sicer pa je po sodbi Splošnega sodišča EU mogoča pritožba na Sodišče EU.
Luxembourg, 03. decembra (STA)
