Proračun za prihodnje leto bo še naprej namenjen v podporo rasti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter zagotavljanju varnosti in upravljanju migracij.
21 odstotkov pa bo šlo za podnebno ukrepanje. To so zagotovili s povečanjem sredstev za podnebno ukrepanje na različnih področjih, na primer za programe za raziskave ter prometno in energetsko infrastrukturo.
Proračun za prihodnje leto je zadnji v tem sedemletnem finančnem obdobju, kar je oteževalo iskanje dogovora, saj bodo sprejete odločitve vplivale na pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu za obdobje 2021-2027. Ta so zaradi brexita že sploh bolj zahtevna kot dosedanja, ki so bila prav tako vselej težavna.
Komisija je za leto 2020 predlagala proračun v vrednosti 153,6 milijarde evrov v plačilih, članice EU so želele, da znaša 153,1 milijarde evrov, Evropski parlament pa je zahteval 159,1 milijarde evrov. Vselej je tako, da želijo članice predlog komisije oklestiti, parlament pa zahteva še več.
Proračuna EU vedno vključuje znesek za obveznosti in za plačila. Obveznosti se nanašajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, plačila pa na dejansko izplačani denar.
Končni dogovor je precej bliže željam članic kot parlamenta. Pogajalci so namreč tik pred iztekom spravnega postopka dosegli dogovor, da bo znesek za plačila znašal 153,6 milijarde evrov, kar je za 3,4 odstotka več kot v proračunu za letos. To povečanje izraža intenziviranje izvajanja programov, ki je običajno proti koncu sedemletnega obdobja.
Za obveznosti pa bo prihodnje leto namenjenih 168,7 milijarde evrov, kar je za 1,5 odstotka več kot v proračunu za letos. Milijarda in pol pa ostaja v okviru obdobja 2014-2020 na voljo za odzivanje na nepričakovane potrebe.
Večina evropskega proračuna se v različnih oblikah vrne nazaj k članicam, na primer v kohezijskih ovojnicah v podporo zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami, kot neposredna plačila kmetom ali v okviru raznih programov, na primer za raziskave in inovacije.
