Po njegovih besedah gre za vprašanja, ki razdvajajo politiko, kot so odziv na migracijska gibanja, financiranje zasebnih osnovnih šol in parlamentarna preiskava za ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov in sodnikov. Knez te očitke razume, kot da različni politični centri moči poskušajo vplivati na sodišče. "V to seveda ne bomo privolili. Ustavno sodišče sodi in bo sodilo izključno na podlagi ustave in zakonov ter se pri tem ne bo oziralo na to, kdo so stranke v postopku. Prav tako ne bo podleglo takim ali drugačnim pritiskom dela javnosti," je dejal v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.
Po njegovih besedah marsikatera odločitev ustavnega sodišča v širši javnosti ni priljubljena. A to je vgrajeno v njihovo delo, saj ustavno sodišče obstaja ravno zato, da ščiti tudi pravice manjšin, deprivilegiranih skupin. "V idealnem svetu bi bilo ustavno sodišče kot institucija močnejše od seštevka devetih posameznikov in posameznic. A to predpostavlja, da se vsi sodniki zavedajo, da delajo v kolektivu, kjer osebna diskreditacija posameznega sodnika nujno pomeni degradacijo sodišča. Slabitev pomena in vrednosti ustavnega sodišča pa v končni fazi škodi vsem državljanom, ne le ustavnim sodnikom," je še poudaril.
Spregovoril je tudi o odločanju ustavnega sodišča o noveli zakona o tujcih, ki so jo imeli na mizi kar enajstkrat. To se je po njegovih besedah zgodilo zaradi težkih dilem, pri katerih so njihovi argumenti večkrat trčili. Meni, da gre pri odločbi za dobro, strokovno odločitev, ki je bila doslej v strokovni javnosti deležna premajhne pozornosti.
Pri tem je zavrnil očitke o ideološki uniformnosti sodišča, saj je bila odločba sprejeta z osmimi glasovi proti enemu. "Nenavadno je, da moram to pojasnjevati, ampak soglasnost je pri sojenju izraz tega, da se je večina sodnikov strinjala s strokovnimi argumenti večinske odločbe. Takšen rezultat je posledica temeljite diskusije in usklajevanja mnenj, nikakor pa ne 'ideološke homogenosti' ustavnih sodnikov," je poudaril.
Glede očitkov, ki so leteli na ustavnega sodnika Mateja Acceta, je povedal, da so na sodišču opravili razpravo in se iskreno pogovorili, zato temu "pripetljaju" ne bi več dajal poudarka. "Lahko samo rečem, da enotnega stališča o tem nimamo, ker na dogodke izpred skoraj dveh let gledamo do določene mere različno. Osebno pa lahko ponovim, da ustna pojasnila sodnika Accetta niso v nasprotju z dejstvi, ki so se mu naknadno očitala," je dejal.
Na vprašanje, ali ga je presenetilo, da nekdo zbira elektronsko pošto osebe, ki je pozneje postala ustavni sodnik, je odgovoril pritrdilno: "Ta primer je zame čisto osebno razkril nekaj, za kar nisem pričakoval, da se dogaja. S temi dokumenti se je čakalo na pravi trenutek, potem so bili spravljeni v javnost."
Ljubljana, 16. novembra (STA)
