Predlagano novelo je predstavila ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je spomnila, da se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo za učinkovitejši boj proti korupciji prenovila zakonodajo. Prvi korak je po njenih besedah novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta odpravlja pomanjkljivosti, na katere so opozorila sodišča in zaradi katerih je bilo delo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) oteženo, je dodala.
Ker so želeli omenjene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, se je Katičeva, kot je dejala, odločila nadaljevati delo svojega predhodnika, ne pa pripraviti novega zakona. Tudi mednarodne organizacije so po njenih besedah ocenile, da gre v splošnem za moderen in dober zakon, da pa morajo KPK dati orodja, ki jih potrebuje za svoje delo.
Takšna orodja novela komisiji po njenem mnenju prinaša. Pristojnosti KPK se s predlogom ne zmanjšujejo, bodo pa njeni postopki utemeljeni na zakonu, je dodala ministrica. S spremembo kandidacijskega postopka pri izbiri vodstva KPK pa se po njenih besedah povečuje njena neodvisnost in strokovno delovanje. Novela tako "izboljšuje imunski sistem naše družbe do pojava korupcije", pri čemer Katičeva ni prepričana, če si tega, vključno z vodstvom KPK, vsi želijo.
Predsednik KPK Boris Štefanec je po drugi strani prepričan, da bi morali sprejeti nov, celovit zakon o preprečevanju korupcije. "Novela, o kateri se razpravlja več kot pet let, ne sme ostati novela," je poudaril. Z novelo se namreč, kot je dejal, ne sme posegati v sistemska vprašanja, ta omejitev pa da je bila osnovna napaka.
Spomnil je tudi na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila tudi na vprašanje ustavne skladnosti novele. Dokler tega vprašanja ne rešijo, pogovorov o vsebini zakona sploh ne bi smelo biti, je prepričan. Poudaril je tudi, da so na sodiščih zadeve, ki jih je vodila komisija, padale zato, ker zakon ni zagotavljal ustreznih procesnih pravic udeležencem. Sedaj pa imajo priložnost, da v novem poglavju uredijo postopke pred komisijo.
Opozoril je še, da KPK s predvideno kadrovsko in finančno okrepitvijo ne bo pokrila niti dela nalog, ki ji jih novela nalaga. Vprašal se je tudi, kako bodo potekali postopki imenovanja novega predsednika KPK. Marca prihodnje leto mu poteče mandat, kar pomeni, da bo predsednik republike moral postopke začeti še po starem zakonu, ni pa jasno, kako se bodo nadaljevali, če bo vmes spremenjen.
Na to je opozorila tudi Vlasta Nussdorfer iz urada predsednika republike Boruta Pahorja. Ta mora namreč upoštevati roke in objaviti razpis za novega predsednika KPK, kar bo po napovedi Nussdorferjeve storil v petek. Ker ni jasno, po katerih pravilih bo potekal izbirni postopek, ga je treba po njenih besedah jasno določiti v prehodnih določbah.
Pahor je bil sicer vse od leta 2016 vključen v razpravo o potrebnih spremembah zakona, a njegovi predlogi glede imenovanja funkcionarjev niso bili upoštevani, je še pojasnila Nussdorferjeva. Postopek, po katerem predsednik člane senata KPK imenuje izmed kandidatov, ki mu jih posreduje izbirna komisija, namreč predsednika preveč omejuje, po drugi strani pa se nato vso odgovornost za izbiro, pripiše le njemu, je še opozorila Nussdorferjeva.
V javni predstavitvi mnenj je sodeloval tudi generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Tomić, ki je poudaril, da z obsegom prenove zakona niso zadovoljni, pa vendar so predlagane rešitve v noveli dovolj kakovostne in pomembne, da jih je treba čim prej sprejeti.
Kot najpomembnejšo novost je izpostavil natančnejšo ureditev t. i. sui generis postopkov, ki jih vodi KPK, saj so odločbe KPK na sodiščih doslej padale zaradi nesorazmernega poseganja v pravice obravnavanih oseb pred komisijo. Položaj KPK po njegovih besedah krepi tudi več možnosti za ukrepanje, ki jih novela predvideva, ter razširitev nadzora na družinske člane v primeru ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženjskega stanja.
Kljub temu, da so bili na današnjo javno predstavitev mnenj vabljeni predstavniki številnih državnih institucij in nevladnih organizacij, pa večjega zanimanja za izmenjavo mnenj ni bilo. Na predstavitvi se je namreč oglasilo le nekaj razpravljavcev.
Javno predstavitev mnenj je pripravil odbor za pravosodje na predlog poslancev SDS, njen namen pa je bil pridobiti stališča strokovne in širše javnosti o zakonski noveli, ki bi bili podlaga za nadaljnjo obravnavo na matičnem delovnem telesu.
