"Na živilih s poreklom z ozemelj, ki jih zaseda država Izrael, je treba ozemlje porekla teh živil, če izvirajo iz izraelske naselbine na teh ozemljih, navesti skupaj s takim izvorom," je, kot so sporočili iz Luxembourga, odločilo Sodišče EU. O zadevi, ki se nanaša na razlago uredbe EU št. 1169/2011, je odločal veliki senat sodišča.
Šlo je za spor med Evropskim judovskim združenjem oz. vinarskim podjetjem Vignoble Psagot na eni strani ter Francijo oz. francoskim ministrstvom za gospodarstvo in finance na drugi strani. Spor je potekal glede obveznosti, da je treba poreklo živil z območij, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, posebej označiti, še zlasti, če prihajajo iz judovskih naselbin na teh ozemljih.
Iz omenjene uredbe EU izhaja, da je treba državo porekla ali kraj izvora živila navesti, da ne pride do zavajanja potrošnikov.
Sodišče je v sodbi podrobno opredelilo, kaj pomeni pojem "država porekla", in tudi podrobneje ločilo pojma "država" in "ozemlje". Pri tem je podlago za razločevanje črpalo iz carinskega zakonika EU.
V tem okviru je sodišče pojasnilo, da bi lahko prišlo do zavajanja potrošnikov, če bi se na živilih kot "država porekla" navedla država Izrael, saj imajo ta živila dejansko poreklo z enega od ozemelj, ki ima z vidika mednarodnega prava lasten status, ki pa ga je Izrael zasedel "in spada pod omejeno jurisdikcijo te države kot okupacijske sile v smislu mednarodnega humanitarnega prava".
"Zato je sodišče ugotovilo, da je navedba ozemlja porekla pri teh živilih obvezna v smislu uredbe št. 1169/2011, da bi preprečili možnost zavajanja potrošnikov glede dejstva, da je Izrael na teh ozemljih prisoten kot okupacijska sila, in ne kot suvereni subjekt," so sporočili s sedeža Sodišča EU v Luxembourgu.
Podobno je Sodišče EU poudarilo, da je treba označiti tudi, da blago prihaja iz izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih. "Za naselbine na nekaterih ozemljih, ki jih zaseda Izrael, je namreč značilna okoliščina, da se z njimi izvaja politika preseljevanja prebivalstva, ki jo ta država zunaj svojega ozemlja izvršuje s kršitvijo pravil mednarodnega humanitarnega prava," so utemeljili.
Opustitev te navedbe, tako da bi bilo navedeno le ozemlje porekla, pa bi lahko zavedla potrošnike. Potrošniki namreč brez kakršnih koli pojasnjevalnih informacij v zvezi s tem ne morejo vedeti, da neko živilo izvira iz judovske naselbine.
Iz določb uredbe EU izhaja, "da je treba z obveščanjem potrošnikov tem zagotoviti podlago za ozaveščeno izbiro, pri kateri upoštevajo ne samo zdravstvene, gospodarske, okoljske in socialne vidike, ampak tudi etične vidike ali preudarke, ki se nanašajo na spoštovanje mednarodnega prava," je opozorilo sodišče.
Odločitev sodišča so že pozdravile palestinske oblasti. "Pozdravljamo odločitev Sodišča EU in pozivamo evropske države, da implementirajo svoje pravne in politične obveznosti," je sporočil generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Sajeb Erekat.
A kot je dodal, si Palestinci ne prizadevajo zgolj za korektno označevanje blaga iz zasedenih palestinskih ozemelj, ampak sploh za prepoved prodaje proizvodov s teh območij na vseh tujih trgih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je medtem na drugi strani odločno zavrnil odločitev Sodišča EU. Zunanje ministrstvo je ocenilo, da gre za "dvojne standarde", uperjene proti Izraelu. "V svetu poteka več kot 200 ozemeljskih sporov, vendar Sodišče EU ni izdalo nobene sodbe glede označevanja porekla blaga iz teh ozemelj," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Tel Aviva.
Izrael je leta 1967 med t.i. šestdnevno vojno zasedel Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in sirsko Golansko planoto. Mednarodna skupnost zasedbe teh ozemelj ni priznala in Združeni narodi so Izrael tudi že večkrat pozvali k umiku s teh ozemelj. Palestinci nameravajo na Zahodnem bregu vzpostaviti lastno državo z Vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico. A na tem območju živi že najmanj 600.000 judovskih naseljencev.
