Knovs v javnem delu poročila, ki obsega 17 strani in ga je sprejel brez glasu proti na seji minuli petek, ugotavlja, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke.
To pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena, navaja poročilo.
Pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sokolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, so potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.
"S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade" pred arbitražnim sodiščem, ugotavlja Knovs.
Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.
Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in Sove glede njunega sodelovanja v času arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo. "Vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali izven nje," piše v poročilu.
Drenikova se je že odzvala in ocenila, da je bilo delovanje Knovs izven pristojnosti te komisije, kar po njenem izhaja tudi iz poročila.
Pri tem je poudarila, da stoji za vsemi svojimi trditvami in še vedno meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so "po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi".
Komisija "v bistvu ni ugotovila nič novega, kar ne bi bilo znano že pred tem splošni javnosti, zunanjemu ministrstvu in policiji", je ocenila Drenikova. "Jasno je namreč bilo, da je inter partes komunikacija nedovoljena, da pa ni šlo za bistveno kršitev arbitražnega postopka, kot je odločilo samo Arbitražno sodišče," je sporočila.
"Kar zadeva namigovanja, da naj nekatere moje trditve ne bi držale, pa želim izpostaviti, da za vsemi trditvami stojim in so dejstvo - ne glede na to, kaj so po štirih letih in več od obravnavanih dogodkov uradno izjavili predstavniki določenih organov," je poudarila Drenikova.
Knovs je v poročilu tudi zanikala navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno osveščala ne v prostorih agencije ne v prostorih MZZ, piše v poročilu.
Ob tem poročilo izpostavlja, da je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi zakona o tajnih podatkih lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba MZZ pa zanj ni izvedla usposabljanja.
Na poročilo se je odzval tudi Erjavec, ki je ocenil, da gre za tipičen politični napad, navedbe v poročilu pa označil za netočne in zavajajoče. Predsednik Knovs Matej Tonin (NSi) po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz celotne zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan.
Erjavec vztraja pri trditvah, da sta ga takrat na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Pojasnjuje, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso zavedli.
Tonin se je na Twitterju odzval z besedami, da je objavljeno poročilo utemeljeno na dokumentih. "Poročilo je bilo sprejeto brez glasu proti, saj natančno povzema dejstva, ki so za akterje zelo neprijetna. Knovs ni presegel pooblastila, nikogar nismo napadli, zapisali smo zgolj resnico," je še navedel.
Knovs sicer v javnem delu poročila sklene, da je to prispevek komisije k zagotavljanju večje varnosti na področju ravnanja s tajnimi in občutljivimi podatki ter za večjo osveščenost funkcionarjev in uradnikov, ki imajo dostop do njih.
Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra.
Komisija je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.
Po objavi teh prisluhov je Hrvaška nato sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da temu ni tako. Hrvaška zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.
Ljubljana, 11. novembra (STA)
Foto: STA
