Vlada je po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda predlog pripravila kot odgovor na mnoge težave na področju javnega naročanja, obenem pa pripravljajo tudi spremembe krovnega zakona o javnem naročanju.
Med cilji zakonske novele je navedel povečanje učinkovitosti javnega naročanja, zlasti pri velikih infrastrukturnih projektih. Po njegovih besedah povečuje neodvisnost in strokovnost Državne revizijske komisije ter na novo ureja sodno varstvo zoper njene odločitve. Spreminja tudi način imenovanja komisije in povečuje število njenih članov s sedanjih pet na sedem. Predlog uvaja pravno varstvo na upravnem sodišču ter predvideva prednostno obravnavo v primeru velikih projektov, vrednih več kot deset milijonov evrov.
Kljub napovedi, da bo zakonska novela prinesla bolj učinkovite postopke, pa je minister Medved pričakovanja, "da bomo kar jutri začeli vrtati karavanški predor", označil kot preveč optimistična. Slabih javnih razpisov namreč noben zakon ne more izboljšati, je dodal.
Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je ocenil, da nekatere spremembe lahko dajo komisiji orodja za učinkovitejše reševanje zadev, čeprav z nekaterimi rešitvami niso zadovoljni. Sicer pa se mu zdi, da je pri javnem naročanju večji problem kot v zakonodaji v pomanjkanju poslovne kulture. In to se bo tudi po sprejemu zakonske novele nadaljevalo, je prepričan.
Na slabe poslovne prakse, korupcijo in kartelne dogovore ter dolgotrajne postopke javnega naročanja predvsem pri velikih infrastrukturnih projektih so v razpravi opozarjali tudi poslanci. Mnogi so se spraševali, ali bo predlagano sodno varstvo postopke pospešilo, ali pa jih bo nemara še podaljšalo.
Razprava se je precej vrtela okrog vprašanja, katero sodišče naj bo pristojno za sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije. Ministrstvo za javno upravo predlaga, da bi bilo to upravno sodišče, s čimer pa se niso strinjali SDS, kjer so z dopolnilom predlagali, da bi to pristojnost dodelili vrhovnemu sodišču. Po besedah predsednika odbora Zvoneta Černača je treba namreč zagotoviti pravno varstvo, ki bo učinkovito, sicer je bolje, da ga ne uvajajo.
Na neučinkovitost upravnega sodišča so opozarjali tudi v nekaterih drugih poslanskih skupinah, denimo v SAB in SMC, kjer so prav tako menili, da bi bilo morda bolje to pristojnost zaupati vrhovnemu sodišču.
Da so sprva tudi na ministrstvu razmišljali o takšni rešitvi, je ob teh pomislekih priznal Medved. A jih je pravna stroka prepričala, da je rešitev, po kateri bo imelo pristojnost pravnega varstva upravno sodišče, ustreznejša. S tem so se strinjali tudi v LMŠ, saj je, kot je dejala Tina Heferle, vloga vrhovnega sodišča predvsem v poenotenju sodne prakse, ne pa presojanju konkretnih sporov.
Na koncu je poslanska večina dopolnilo, s katerim bi pristojnost sodnega varstva prenesli na vrhovno sodišče, zavrnila, so pa na predlog koalicije v zakon vnesli instrukcijski rok, v katerem mora upravno sodišče odločiti, in sicer 90 dni. Skrajšali so tudi rok, v katerem mora naročnik po odločitvi Državne revizijske komisije sprejeti novo odločitev, in sicer s 60 na 30 dni.
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo je imel danes na mizi tudi predlog resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, ki so ga vložili poslanci SDS. Ti so vladi predlagali, da med prioritete predsedovanja Svetu EU v 2021 vključi tudi digitalizacijo, ter izrazili pričakovanje, da vlada prepozna nujnost razvoja ustreznega in varnega okolja za inovacije in podjetništvo v povezavi s tehnologijo blockchain.
A se vlada s sprejemom resolucije ni strinjala, saj je ta omejena izključno na tehnologije veriženja blokov, kar pa ni v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. Takšno stališče je zavzela tudi večina članov odbora, ki predlagane resolucije ni podprla.
Poleg tega bi morali člani odbora danes razpravljati tudi o nezakonitih prehodih hrvaško-slovenske meje, a jim je zaradi zasedanja drugega delovnega telesa v isti sejni sobi zmanjkalo časa za obravnavo te točke. Sejo bodo nadaljevali v četrtek.
Ljubljana, 06. novembra (STA)
Foto: STA
