Večina članic unije je podpirala začetek pogajanj z obema državama. Zeleno luč za Severno Makedonijo je po neuradnih informacijah blokirala le Francija, za Albanijo pa poleg nje še Nizozemska in Danska.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je rdečo luč za Skopje in Tirano opisal kot "hudo zgodovinsko napako". "Če želimo, da nas spoštujejo, moramo držati obljube," je poudaril.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je "makedonskim in albanskim prijateljem" sporočil: "Prosim, ne obupajte. Razumem frustracijo, saj ste opravili svoje delo, mi pa nismo. Niti najmanj ne dvomim, da boste nekega dne polnopravni člani."
Slovenski premier Marjan Šarec pa je opozoril, da je priložnost zamujena in škoda narejena ter da je verodostojnost EU v tem delu sveta omajana. V bodoče bodo težave, ker te države ne bodo imele več zaupanja v unijo, in vprašanje je, ali jih bomo spravili na evropsko pot, je ocenil.
"Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse, kar se je od nje zahtevalo, in še enkrat ponavljam, spremenila je tudi ime svoje države," je še spomnil Šarec. "Tam se lahko zgodijo nepredvidljive stvari," je opozoril.
Slovenija je po Šarčevih besedah jasno izrazila svoje stališče in skupaj z mnogimi opozorila na nepredvidljive posledice. "Govora je bilo tudi o zgodovinski napaki. To zagotovo ni dobra stvar. Bomo videli, kaj se bo dogajalo, a nismo ravno optimisti," je dejal premier, kritičen do stalnega prelaganja odločitev.
Na vprašanje, ali ni čas, da EU tem državam pove, da širitve, kot jo poznamo, ne bo več, je Šarec odgovoril, da se bo EU morala ukvarjati tudi s širitvijo, če bo hotela ostati kredibilna in skupnost, kamor si bodo drugi želeli priti.
Po presenetljivo hitrem razpletu glede brexita se je prvi dan vrha po burni in dolgi razpravi o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo končal klavrno, brez odločitve in sploh brez kakršnih koli sklepov.
Med razpravo je ponoči zaokrožil osnutek sklepov, po katerem naj bi odločitev preložili na pomlad naslednje leto, in sicer naj bi jo sprejeli do vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja v Zagrebu. Evropska komisija pa naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa.
Vendar pa po neuradnih navedbah velika večina članic, ki se je zavzemala za zeleno luč za obe državi, ni želela podpreti takšnih sklepov, saj je menila, da je bolje nič kot to.
Informacije po koncu zasedanja so bile zelo skope, zato ni bilo jasno, kakšni so nadaljnji koraki in ali se bo razprava danes nadaljevala. Se je pa neuradno napovedovala možnost sprejetja postopkovnih sklepov, da se bodo voditelji k temu vprašanju vrnili na naslednjem vrhu.
Na koncu so voditelji danes sprejeli sklepe, da se bodo k vprašanju širitve vrnili do majskega vrha EU in Zahodnega Balkana v Zagrebu, kar mnogi tolmačijo kot zmago francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Ta je na koncu svojo držo utemeljil z besedami, da ni pravi čas za takšne odločitve. "Opravičujem se, da se vselej ne uklonim tiraniji večine," je dejal Macron in dodal, da poskuša početi to, kar se mu zdi politično in strateško prav.
Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.
Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.
Voditelji so sicer danes z novoizvoljeno predsednico komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o strateškem načrtu za prihodnjih pet let, podnebnih spremembah in večletnem proračunu za obdobje 2021-2027. Prebojnih novic v povezavi s temi temami ni.
Dogovor o večletnem proračunu, ki so ga sicer obljubili do konca leta, je še daleč. "Mislim, da dogovora decembra ne bo," je ocenil Juncker. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da čaka voditelje še veliko dela.
Današnji sklepi so skopi: voditelji so izmenjali mnenja o ključnih vprašanjih, kot so obseg proračuna, vprašanje pogojevanja in rabati, ter pozvali predsedstvo, naj do decembrskega vrha predloži pogajalski okvir.
Tokratni vrh EU je bil predvidoma zadnji za Junckerja in Tuska, ki naj bi ju 1. decembra na položajih nasledila Nemka Ursula von der Leyen in belgijski premier Charles Michel. Njuno slovo od bruseljskih novinarjev je bilo zelo čustveno.
Juncker je izpostavil, da je to njegov 148. vrh in da bo verjetno ostal edini, ki se lahko pohvali s takšno številko. "Do konca življenja bom ponosen, da sem lahko služil Evropi," je dejal s tresočim glasom, na robu joka, in požel bučen aplavz.
Tusku, ki se neuradno omenja kot morebiten naslednik vodje evropske desnosredinske stranke EPP Josepha Daula, se je Juncker zahvalil kot "prijatelju in sostorilcu".
