Na te otroke se pogosto pozablja, vse življenje pa s seboj nosijo tako hudo čustveno in psihološko breme, da ga je pravzaprav mogoče označiti za kršitev njihovih človekovih pravic, poudarjajo na spletni strani koalicije.
Travmo lahko otroci doživijo na katerikoli stopnji smrtne kazni, ki doleti njihove starše - od aretacije, sojenja, obsodbe, čakanja na izvršitev kazni, izvršitev in njene posledice.
Na vsaki izmed teh stopenj se otroci znajdejo v začaranem krogu upanja in razočaranja, vse to pa ima lahko hude dolgoročne posledice, včasih vse do zelo pozne odrasle dobe.
Te otroke doleti tudi stigmatizacija družbe, v kateri živijo, izguba starša pa jih preda v roke države, kar le še okrepi globoko nestabilnost njihovega vsakdanjika, so še zapisali v koaliciji.
Svetovna koalicija proti smrtni kazni združuje več kot 150 nevladnih organizacij, združenj, sindikatov in lokalnih oblasti. Ustanovili so jo maja 2002 v Rimu.
Otrokom so današnji 17. svetovni dan boja proti smrtni kazni posvetili prav zaradi dejstva, da bomo leto praznovali 30. obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Konvencijo je 20. oktobra 1989 sprejela Generalna skupščina ZN.
Tudi pri Svetu Evrope so ob letošnjem dnevu boja proti smrtni kazni izpostavili pravice otrok na smrt obsojenih staršev. Odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za pravne zadeve in človekove pravice je podobno kot svetovna koalicija opozoril, da so otrokom na smrt obsojenih kršene človekove pravice.
Izpostavil je, da so lahko zaradi ločitve od staršev žrtve nehumanega ali ponižujočega ravnanja. Lahko jih doleti izguba pravice do informiranosti, izobraževanja in zdravja, so zapisali pri odboru PS SE.
Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa sta ob dnevu boja proti smrtni kazni v imenu svojih organizacij izpostavili odločno nasprotovanje smrtni kazni v vseh okoliščinah.
"Smrtna kazen je kruta, nehumana in ponižujoča oblika kaznovanja, ki je v nasprotju s pravico do življenja. Smrtna kazen pomeni maščevanje, ne pravice, njena odprava pa prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva," sta zapisali.
Svet Evrope in EU po njunih besedah ob tem znova pozivata Belorusijo k odpravi smrtne kazni, k temu pa so pozvane tudi države opazovalke pri SE, ki smrtne kazni še niso odpravile.
Doslej so v 142 državah, kar je 72 odstotkov vseh članic Združenih narodov, ali že pred časom prenehali izvrševati smrtno kazen ali so jo odstranili iz kazenskih zakonikov.
Trend odpravljanja smrtne kazni se nadaljujejo, zmanjšuje se tudi število smrtnih kazni in njihovih izvršitev.
V letu 2018 so smrtno kazen izvedli v 20 državah, kar je zgodovinsko najnižja raven, saj to predstavlja 10 odstotkov držav na svetu, sta še izpostavili predstavnici EU in SE.
Pri Svetovni koaliciji proti smrtni kazni pa so na drugi strani navedli deset največjih izvršiteljic smrtne kazni. To so Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Vietnam, Irak, Egipt, ZDA, Japonska, Pakistan in Singapur.
