Sodišče je med leti 2014 in 2018 ugotovilo neustavnost v 19 primerih, od pristojnih organov so zahtevali odpravo neustavnosti. Devet odločitev je ostalo neizvršenih kljub poteku roka za odpravo nepravilnosti.
Neizvršene med drugim ostajajo odločitve ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol ter zakon o poslancih, ki zoper odločitev o prenehanju poslanskega mandata ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva. Nerešena je tudi odločitev glede hranjenja izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga določa zakon o kazenskem postopku.
Med razlogi za nespoštovanje odločb ustavnega sodišča KPK ugotavlja, da ne obstajajo zadostni mehanizmi, ki bi zakonodajalca silili k izvršitvi odločb ustavnega sodišča. Ker je državni zbor kolegijski organ, ti mehanizmi ne morejo temeljiti na ugotavljanju osebne odgovornosti posameznih članov, ugotavlja KPK. Po drugi strani pa je najmočnejši vzvod za odpravo neskladnosti začasna ureditev, ki sicer ni optimalna.
KPK zato priporoča, da se v postopku sprejemanja zakonov okrepi predhodna presoja ustavnosti, za kar je pristojna zakonodajno-pravna služba, in da DZ, če ustavno sodišče ugotovi neustavnost določenega akta, nemudoma spremeni neustavni akt. Pa tudi, da se vzpostavijo mehanizmi, ki bodo pristojne organe silili k izvrševanju odločb ustavnega sodišča ter da ustavno sodišče, če je to mogoče, določi začasno ureditev, ki velja, dokler pristojni organ ne odpravi neskladja.
Ob tem, ko je torej KPK okrcala DZ, se koalicijske poslanske skupine usklajujejo glede predloga novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Po dveh srečanjih ta teden je vsebina zakona po besedah vodje poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča usklajena, dogovarjajo se še o podrobnostih. "Mislim, da tu ne bo neke velike zgodbe," je dodal Zorčič.
V KPK pa so v minulih dneh že izrazili pomisleke glede predloga, med drugim je predsednik komisije Boris Štefanec navedel, da komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če novele ne bi bilo. Med drugim je izpostavil, da potrebujejo nov zakon, ne zgolj novele, ter da bi morale biti predlagane spremembe zakona podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri, česar novela ne predvideva. Če se to ne bo zgodilo, bodo spremembe "za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora", je zapisal v odzivu na predlog.