Ustavno sodišče je o ustavnosti zakona presojalo na zahtevo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ugotovilo je, da je zagotavljanje medgeneracijske pravičnosti, enakosti in finančne vzdržnosti, kar se zasleduje z izpodbijano ureditvijo, v javno korist in prevlada nad interesi samostojnih podjetnikov. Zato je odločilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v skladu z načelom zaupanja v pravo.
Prav tako ureditev po oceni ustavnih sodnikov ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Ugotovili so sicer, da je vzrokov, ki lahko vplivajo na odločitev samostojnega podjetnika za nadaljevanje ali prenehanje dejavnosti, veliko. Vendar pa namen zakonodajalca ni bil spodbujati samostojne podjetnike k prenehanju opravljanja dejavnosti, niti zakonodajalec takšne odločitve samostojnih podjetnikov ni mogel očitno predvideti.
Po stališču ustavnega sodišča ustavna pravica do pokojnine posamezniku ne zagotavlja prejemanja starostne pokojnine v primerih, ko ne preneha s svojo delovno aktivnostjo. Ustava mu ob pogoju plačanih prispevkov zagotavlja pravico do pokojnine, če izpolnjuje tudi vse druge razumno določene pogoje.
Pogojevanje pridobitve polne pokojnine s prenehanjem dejavnosti je, upoštevajoč zasledovane koristi (medgeneracijska pravičnost, enakost, finančna vzdržnost), razumno. Zato ustavno sodišče tudi neskladja izpodbijane ureditve z ustavno pravico do socialne varnosti ni ugotovilo.
Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavnim načelom enakosti. Položaj samostojnih podjetnikov je primerjalo s položajem kmetov, uživalcev pokojnin, ki prejemajo dohodke z naslova civilnih pogodb, in s položajem upokojencev, ki na podlagi posebne ureditve opravljajo začasna in občasna dela. Ugotovilo je, da razlikovanje navedenih skupin temelji na razumnih razlogih.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Etelka Korpič - Horvat, Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Korpič - Horvatova in Šorli sta podala odklonilni ločeni mnenji.
"Zgolj en glas (5:4) je odločil, da trenutna ureditev ni v neskladju z ustavo, iz odklonilnih ločenih mnenj ustavnih sodnikov pa je razvidno, da trenutna ureditev ni niti ustrezna niti pravična," so ocenili v Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji (OZS), ki si prizadeva za ureditev t.i. dvojnega statusa.
Strinjajo se z ugotovitvijo sodnice Korpič-Horvat, da dvojni status koristi vsem - tistim, ki so še naprej v celoti delovno aktivni, in tudi mlajši generaciji, za katero podjetniki z dvojnim statusom plačujejo prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter druge dajatve. "Vse prej kot nepomembno je tudi to, da dvojni status odpravlja revščino tistih, ki prejemajo nizke pokojnine. Dvojni status krepi vrednoto dela, ne da bi, ker gre za podjetnike, onemogočal delo mlajši generaciji, ki jo podjetniki tudi zaposlujejo," je po navedbah OZS še poudarila sodnica.
"V OZS smo obenem prepričani, da če bo zakonodajalec prebral celotno odločbo in ločena mnenja, bo zelo jasno razbral, da mu je ustavno sodišče sporočilo, da lahko dvojni status uredi povsem drugače in bistveno bolj pravično in razumno," so poudarili.
Glede na to, da odločitev ni bila sprejeta soglasno, pa v OZS pričakujejo, da se bodo ob nadaljnjem spreminjanju pokojninskega zakona ponovno odprla tudi vprašanja o ureditvi dvojnega statusa v smeri, da se podobno kot v drugih evropskih državah podjetniku omogoči uživanje polne pokojnine, če želi še naprej opravljati svojo dejavnost.
Ljubljana, 02. oktobra (STA)