V NSi rešitev, po kateri kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ne bi zastarala, po besedah Mateja Tonina predlagajo, da storilci ne bi ušli roki pravice. "Če so se spolne zlorabe zgodile v zgodnjem otroštvu, jih žrtve ponavadi podzavestno potlačijo. Z njimi so se pripravljene soočiti šele morda desetletja pozneje, ko pa je v nekaterih primerih že prepozno," je dejal. Omenjena kazniva dejanja namreč po njegovih besedah zastarajo v od 10 do 30 letih, "zadnji primeri pa kažejo, da žrtve zberejo pogum šele po 40, nekatere tudi po 50 letih".
Vlada po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič tovrstno razpravo podpira, je pa vlada v svojem pisnem mnenju opozorila, da se sprememb ne gre lotevati na hitro in brez premisleka. Opozarja predvsem na načelo sorazmernosti, saj je trenutno nezastarljivost predvidena le za izredno huda kaziva dejanja, za katera se sme izreči kazen dosmrtnega zapora, in najhujša kazniva dejanja zoper človečnost.
Podobno mnenje so v splošni razpravi zavzele nekatere poslanske skupine koalicije, ki so sicer napovedale, da bodo predlog v prvi obravnavi podprle.
"Gre za predlog, s katerim se človek težko ne strinja, se pa je treba zavedati, da ima v kaznovalnem pravu zastaranje ustavnopravni pomen in je uzakonjeno predvsem zato, da ugasne pravica države, da bi posameznika kazensko preganjala v nedogled," je pomisleke LMŠ predstavila Tina Heferle.
V SMC imajo pomislek, ali je pregon po določenem času še smiseln. "Smo zagovorniki poštenega in hitrega sojenja, saj sojenja, ki se zgodijo več deset let po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, ne pripomorejo k večji pravičnosti," je povedal Igor Zorčič.
Jurij Lep (DeSUS) je dodatno opozoril, da je lahko preganjanje storilcev po določenem času zelo oteženo, posebej ker se kakovost dokazov zmanjša. Zavzel se je, naj se v razpravo vključi stroka.
V SD in SAB so opozorili pred pretiranim hitenjem. Ena prehitro sprejeta rešitev "lahko poruši sistematičnost oziroma logično skladnost zakonodaje, vse to pa lahko ogrozi pravno varnost," je opozorila Meira Hot (SD). Nasploh meni, da bi bila potrebna celovita prenova zakonodaje na tem področju.
"V SAB bomo predlog v prvi obravnavi podprli, hkrati pa si prizadevali, da v naslednjih korakih odpravimo pomanjkljivosti. Ne želimo si namreč prenagljenih rešitev, ki so na prvi pogled všečne, a hkrati ne vsebujejo tehtnega premisleka o posledicah," je dejal Marko Bandelli.
Brez večjih zadržkov predlog podpirajo v SDS in SNS. "Predlog ni usmerjen le k pregonu storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ampak tudi k zaščiti žrtev, saj bi tudi po daljšem času imele možnost za pregon storilcev kaznivih dejanj. Hkrati bi tudi sami storilci dobili signal, da v Sloveniji spolnih zlorab ne toleriramo in da bo roka pravice vedno daljša," je odločitev SDS obrazložil Dejan Kaloh. Dušan Šiško (SNS) je ocenil, da je "edino represija tista, s katero lahko dosežemo pravico, ki daje žrtvam kaznivega dejanja občutek, da jih družba razume in je na njihovi strani".
Predloga ne bodo podprli v Levici. Kot je povedal Matej T. Vatovec, je predlog sicer všečen, a ne prinaša rešitve ključne težave, to je neučinkovito preprečevanje, odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Prepričani so tudi, da je potreben razmislek o zastaralnih rokih in ne njihovi ukinitvi, saj imajo določen namen.
DZ bo o tem, ali je predlog primeren za drugo obravnavo, glasoval v četrtek.