c S

Dosežen dogovor o imenovanju Romunke Kövesijeve za prvo evropsko glavno tožilko

25.09.2019 17:30 Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o imenovanju Romunke Laure Codruta Kövesi na čelo Evropskega javnega tožilstva, ki naj bi začelo delovati do konca prihodnjega leta. Dogovor o imenovanju nekdanje vodje romunskega protikorupcijskega tožilstva za prvo evropsko glavno tožilko je danes pozdravila Evropska komisija.

S tem dogovorom bo mogoče vzpostaviti novi urad do konca leta 2020, je dejala evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova in poudarila, da bo komisija še naprej odločno podpirala skupna prizadevanja za boj proti goljufijam in korupciji v EU.

"Ta dogovor je močan signal, da se EU resno bori proti finančnemu kriminalu in ščiti denar davkoplačevalcev," je dejala Jourova. Kot so sporočili iz Bruslja, je izrazila prepričanje, da bo Kövesijeva opravila odlično delo.

Evropsko javno tožilstvo, ki bo imelo sedež v Luksemburgu, bo pristojno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV.

Kövesijeva bo imela sedemletni mandat brez možnosti podaljšanja, zadolžena pa bo za organizacijo dela Evropskega javnega tožilstva, in sicer za njegovo zastopanje, usmerjanje njegovih dejavnosti in skrb za njegovo učinkovito delovanje, poudarjajo v Bruslju.

Večinsko podporo držav članic, med njimi Slovenije, je Kövesijeva dobila prejšnji teden. Njenemu imenovanju je sicer odločno nasprotovala romunska premierka Viorica Dancila, in sicer zaradi njene domnevne zlorabe položaja na mestu vodje DNA in še nekaterih drugih obtožb proti njej.

Kövesijeva je namreč trn v peti vladajoče romunske socialdemokratske stranke (PSD), saj je med njenim vodenjem romunskega specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji med letoma 2013 in 2018 ta obtožil korupcije več sto politikov in uradnikov. Med drugim je pripomogla k obsodbi nekdanjega vodje PSD Livia Dragnea, ki trenutno zaradi korupcije prestaja tri leta in šest mesecev zaporne kazni. S položaja vodje DNA so jo odstavili julija lani.

Dogovor o ustanovitvi evropskega tožilstva je 16 držav EU doseglo aprila 2017, trenutno pa jih pri tem sodeluje 22. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bo, kot poudarja evropski komisar za proračun in človeške vire Günther H. Oettinger, še naprej deloval kot neodvisen preiskovalni urad, ki bo utrjeval pot za izterjave in druge zaščitne ukrepe. Evropski javni tožilec bo zagotovil, da bodo šli ukrepi na ravni unije še korak naprej in da bodo storilci kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu unije, dejansko privedeni pred sodišče.

"Evropska komisija si močno prizadeva zagotoviti, da se vsak evro iz proračuna EU porabi v skladu s pravili in da prinese dodano vrednost EU. To pomeni tudi učinkovit boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU," je dejal komisar.

Kot poudarjajo v Bruslju, države EU vsako leto zaradi čezmejnih goljufij izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV, leta 2015 pa naj bi bilo nepravilno porabljenih 638 milijonov evrov strukturnih sredstev.

Trenutno lahko takšna kazniva dejanja preiskujejo le nacionalni organi, ki imajo pristojnosti le v svojih državah, zato imajo nacionalna tožilstva omejena sredstva za boj proti čezmejnemu finančnemu kriminalu, k odpravi te pomanjkljivosti pa naj bi prispevalo novo evropsko tožilstvo.

Bruselj, 25. septembra (STA)
Foto: STA