Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi morali sprejeti do 15. maja 2017. "Predlog zakona bomo podprli, ker se nam zdi, da je že čas, da se zadeve končno uredijo," je v okviru današnjega drugega branja izpostavila Andreja Zabret (LMŠ).
DZ bo o predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank glasoval na oktobrski seji, potem ko predlog, naj to opravi že na tokratni, ni dobil zadostne podpore. Opozicija mu nasprotuje, saj meni, da je bilo nanj pripravljenih preveč dopolnil, ki niso sledila usmeritvam zakonodajnopravne službe DZ. S tem je odprta pot preveč možnim ustavnim presojam, so k njihovemu razmišljanju v razpravi pridali tudi v koalicijski SMC.
Tveganja po ustavni presoji se v predlogu zakona odpirajo na več področjih. Kljub nasprotovanju Banke Slovenije predvideva, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, zato napoveduje možnost ustavne presoje. Te se nanašajo tudi na določila o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitvi višine odškodnine in o posebnem pavšalnem nadomestilu za male nepremožne vlagatelje.
Državni sekretar Metod Dragonja je zatrdil, da imajo v morebitnem sporu s centralno banko dovolj argumentov. Predvideno je, da centralna banka od letos ustvarja namenske rezerve za primer dosojenih odškodnin, če bodo te previsoke, lahko sredstva založi država. "Mehanizem zagotavlja finančno neodvisnost pri izvajanju monetarnih funkcij Banke Slovenije. Ne moremo je pa rešiti odgovornosti, ki izhaja iz izvajanja njenih nadzorstvenih funkcij," je poudaril.
Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je koalicija predlog zakona dopolnila z dodatno utemeljitvijo javnega interesa. Pri morebitno dosojeni odškodnini in obrestih je postavila omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.
Maša Kociper je v imenu SAB napovedala, da bodo rešitev, da bi izbrisani nepoučeni manjšinski vlagatelji, katerih bruto plača je bila leta 2013 nižja od povprečne plače, lahko v zameno za izbris dobili posebno pavšalno nadomestilo, zagovarjali kljub tveganju neustavnosti. "Odgovornost smo sposobni in pripravljeni prevzeti zato, ker mislimo, da je to nekaj dobrega," je dejala.
Predlog zakona predvideva, da bo za sodne postopke v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje pristojno sodišče v Mariboru. V njih bo država nastopala kot stranski udeleženec. Virtualno podatkovno sobo, kjer bo tožnikom na voljo gradivo, ki je bilo podlaga za izbrise, bo vzpostavilo ministrstvo za finance. Predpisuje, na kakšen način se ta soba vzpostavi in deluje, kdo in v kakšnih rokih mora priskrbeti dokumentacijo in kako se jo varuje.
Predlog opredeljuje, kako se v primeru, da izbrisani imetniki dokažejo, da bi v primeru stečaja izgubili manj kot ob izbrisu, postavi višino zahtevka za vračilo, v katerih primerih in kako mora izbrisani upravičenec do odškodnine razkriti identiteto, ter koga se lahko imenuje v skupino izvedencev, ki bo po naročilu sodišča izdelala mnenje. Določa roke za vložitev tožb.
