Avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih, ki jih imajo državljani članic EU in OECD odprte v tujini, je stekla jeseni 2017, ko si je večina sodelujočih držav, nekatere so si namreč izborile enoletno prehodno obdobje, izmenjala podatke za leto 2016.
Konec septembra 2017 je tako Finančna uprava RS (Furs) prejela podatke o vseh finančnih računih, ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini, iz približno 50 držav po vsem svetu. Od tedaj vsako leto septembra prejema osvežene podatke, do letošnje izmenjave torej prihaja ravno v teh dneh.
Na Fursu ugotavljajo, da zavedanje zavezancev, da v okviru mednarodne izmenjave prejemajo podatke o njihovih računih in dohodkih iz tujine, pozitivno vpliva tako na izpolnjevanje davčnih obveznosti kot na samo prijavo tujih plačilnih računov.
Podobno v pred kratkim objavljenem poročilu, ki vsebuje prvi vpogled v skupno zakonodajo glede izmenjave davčnih informacij o finančnih računih, ugotavlja Evropska komisija. Poročilo kaže, da naj bi države zdaj prejemale informacije, ki jih potrebujejo za boj proti goljufijam, davčni utaji in izogibanju davkom, ter da nova pravila pomagajo odvračati davčne zavezance od skrivanja prihodkov ali sredstev, je zapisala.
Število zavezancev, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so Fursu prijavili, da imajo v tujini odprt bančni račun, se v zadnjih letih povečuje. Medtem ko so leta tako pravne kot fizične osebe in osebe z dejavnostjo skupaj prijavile 21.570 računov v tujini, so jih do konca letošnjega septembra že 81.840.
Skladno s tem raste tudi znesek dodatno odmerjenega davka in uvedenih nadzorov zaradi suma utaje davkov pri zavezancih, so za STA pojasnili na Fursu. S podatkom o tem, koliko davka je bilo v teh primerih plačanega prostovoljno, koliko pa izterjanega, sicer ne razpolagajo. Za to bi morali namreč preveriti vsako konkretno zadevo posebej.
Najpogostejše kršitve, povezane z računi v tujini so, da zavezanci ne prijavijo računov davčnemu organu in da ne napovejo dohodkov, ki so jih v zvezi z računi dosegli v tujini (obresti, dividende, bruto iztržki od prodaje itd.). Rezidenti Slovenije so namreč obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da morajo napovedati vse dohodke, ki so jih dosegli v tujini.
Med tistimi, ki so imeli konec leta 2017 na računih v tujini visoka stanja, je Furs pri 17 uvedel preiskave. Izkazalo se je, da večina prejetih dohodkov ni pravočasno prijavila davčnemu organu. To so storili šele na poziv Fursa ter vložili samoprijave, prijavili tuje dohodke (iz naslova obresti, dividend, odsvojitve vrednostih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov, najemnin) ter ustrezno pojasnili izvor finančnih sredstev na teh računih. Do sedaj davčnih utaj v višjih zneskih niso ugotovili.
Na Fursu ob tem ugotavljajo, da najvišja stanja, ki jih davčni zavezanci izkazujejo na finančnih računih v tujini, izhajajo iz iger na srečo, predhodnih zaposlitev v tujini (športniki) in iz korporacijskih upravičenj tujcev, ki so v Sloveniji pridobili rezidentski status.
Poročilo vsebuje prvi vpogled v skupno zakonodajo glede izmenjave davčnih informacij o finančnih računih in davčnih stališčih (tax rulings), ki jih države članice zagotavljajo multinacionalkam. Poročilo kaže, da naj bi države zdaj prejemale informacije, ki jih potrebujejo za boj proti goljufijam, davčni utaji in izogibanju davkom, ter da nova pravila pomagajo odvračati davčne zavezance od skrivanja prihodkov ali sredstev.
Avtomatično izmenjavo podatkov med državami sicer nadgrajuje tudi izmenjava na podlagi zaprosil oziroma spontanih informacij, ki se jih pristojni organi poslužujejo, kadar za posameznega zavezanca potrebujejo upravno pomoč s strani druge države članice. V Sloveniji je največ tovrstnega sodelovanja v zvezi s tem zaznati z Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško in Italijo.
