Kot navaja OECD v danes objavljenem letnem poročilu o migracijah, se je zaradi manjšega števila prošenj za azil za 28 odstotkov zmanjšalo tudi število registriranih beguncev na 700.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Begunci predstavljajo 14 odstotkov lani stalno priseljenih migrantov v države OECD. Večina beguncev je prišla iz Afganistana, Sirije, Iraka in Venezuele.
Kljub zmanjšanju števila prošenj za azil pa ostaja priseljevanje zaradi vojn in oboroženih konfliktov na zgodovinsko visoki ravni, navaja OECD, ki ima članice iz Evrope, Amerike in tihomorskega območja, med katerimi so tudi nekatere glavne destinacije migrantov, kot so npr. ZDA. Tovrstne migracije pa "niso glavni kanal migracij v nobeno državo OECD, so pa drugi največji kanal za Avstrijo, Nemčijo, Švedsko in ZDA", dodajajo.
Poročilo tudi kaže, da so države OECD lani sprejele 5,3 milijona novih stalnih priseljencev, kar je dva odstotka več kot leta 2017, predvsem zaradi združevanja družin.
Povečalo se je tudi število začasnih delavcev migrantov, in sicer leta 2017 za 11 odstotkov glede na leto prej, na 4,9 milijona. Podatki za 2018 še niso na voljo, navaja AFP. To je največ, odkar je OECD pred več kot desetletjem začel poročati o tem.
Poljska je bila leta 2017 država z največ začasnimi delavci migranti, sledijo ZDA, navaja OECD na svoji spletni strani. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je ob tem v Parizu dejal, da je povečanje začasnih delavcev migrantov znak dinamičnosti trgov dela OECD in tudi njihove povezanosti.
V Sloveniji se je lani število prvih prošenj za azil skoraj podvojilo od leta 2017. Povečalo se je za 94,4 odstotka in doseglo število 2800. Večina prosilcev je bila iz Pakistana (800), Alžirije (500) in Afganistana (500). Od 200 sprejetih odločitev glede prošenj jih je bilo 42,6 odstotka pozitivnih, navaja OECD na svoji spletni strani.
Leta 2017 je 11.000 novih priseljencev iz nečlanic EU v Sloveniji dobilo dovoljenje za bivanje, daljše od 12 mesecev, kar je bilo 54,7 odstotka več kot leta 2016. Med temi jih je bilo 60,9 odstotka delovnih migrantov, 36,4 odstotka družinskih članov, 0,9 odstotka zaradi izobraževanja, 1,8 odstotka pa drugih.
Okoli 5200 kratkoročnih dovoljenj je bilo izdanih za začasne in sezonske delavce iz nečlanic EU. V letu 2017 je iz članic EU delalo v Sloveniji 6200 ljudi, kar je bilo 21 odstotkov več kot leta 2016. Večina jih je imela pogodbe za določen čas.
Emigracija Slovencev v druge članice OECD se je lani zmanjšala za 4,8 odstotka na 8300 ljudi. Okoli 37,2 odstotka se jih je preselilo v Nemčijo, 30,2 odstotka v Avstrijo in 10,1 odstotka v Švico, še navaja OECD v poročilu.
