Zavod, katerega ustanovitelj je Črnčec, je registriran tudi za trgovino na drobno in poslovno svetovanje. Ko je Črnčec postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pa naj bi se po navedbah spletnega portala Požareport zgolj izločil iz morebitnega pridobivanja sredstev iz proračunskih virov.
V kabinetu predsednika vlade so v odzivu za STA poudarili, da je Črnčec ob nastopu funkcije državnega sekretarja izpolnil vse obveznosti v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in o svojih funkcijah obvestil vse ustrezne institucije. "Predhodno je pridobil tudi mnenje, da ne gre za nezdružljivost funkcij," so pojasnili. Izpostavili so še, da zavod, odkar je Črnčec nastopil funkcijo v kabinetu premierja, aktivno ne deluje.
Kljub temu pa je Črnčec januarja za novo direktorico zavoda imenoval Trudnovo, ki od samega začetka vodi podružnico Westinghousea s sedežem v Vrbini pri Krškem. Westinghouse velja za največjega dobavitelja Nukelarni elektrarni Krško (Nek). Črnčecevo imenovanje Trudnove je po navedbah Požareporta sporno predvsem zato, ker bi lahko Westinghouse v bodoče dobil več sto milijonov evrov vredne posle pri morebitni gradnji drugega bloka. Za gradnjo se je namreč javno zavzel premier Marjan Šarec, ko je avgusta obiskal krško nuklearko.
"Vse lobistične stike državni sekretar v skladu s predpisi redno prijavlja in namigovanja za kakršnekoli druge lobistične stike vidi kot zlonamerna," so na očitke zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Da med Westinghouse Krško in zavodom ni nobene povezave, pa je za STA navedla Trudnova. Kot je pojasnila, je direktorica podružnice ameriške multinacionalke že od leta 1998, saj po takrat veljavni zakonodaji tujec ni mogel imeti upravljavske funkcije v družbah s sedežem v Sloveniji, vodenje inštituta pa je prevzela januarja letos, ko je njihovo družinsko podjetje prevzelo vodenje računovodstva.
"Takrat sem tudi spoznala gospoda Črnčeca. Naj še dodam, da od takrat zaradi funkcije ustanovitelja inštitut ne posluje in nima prihodkov niti zaposlenih," je potrdila zagotovila kabineta predsednika vlade.
Šarec je v pogovoru za TV Slovenija, predvajanem danes zvečer, v povezavi z drugim blokom Neka dejal, da ne gre za idejo, "ki bi zrasla čez noč". "To nam narekuje realno stanje, to nam narekuje dejstvo, da Slovenija, če hoče biti uspešna, mora biti energetsko neodvisna," je zatrdil. "Dejstvo je, da nam Nek dobavlja 40 odstotkov energije, Teš 6 proizvede 25 odstotkov in če želimo doseči okoljske standarde, moramo Teš 6 v prihodnosti zapreti," je dejal in dodal, da se strinja, da moramo izkoristi obnovljive vire, a ti ne bodo dovolj.
Razburjenega odziva Avstrije ni želel komentirati.
Predsednik vlade je o možnosti gradnje drugega bloka Neka junija ob robu njegovega obiska v Sloveniji govoril tudi z ameriškim ministrom za energetiko Rickom Perryjem. Slednji je na vprašanje, ali naj Slovenija pri morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne raje poseže po ameriških reaktorjih, in ne reaktorjih kitajskih ali katerih drugih proizvajalcev, odgovoril, da je "jasno, da najboljša tehnologija prihaja iz ZDA". "Westinghouse izdeluje najboljše reaktorje na svetu," je dejal. Ob tem je spomnil, da so izdelali tudi reaktor za Nek, kjer bo po njegovih besedah potrebna izgradnja novega bloka.
Vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj je konec avgusta za STA sicer ocenil, da bi opremo za drugi blok Neka najverjetneje izdelovala in montirala podjetja iz Azije.
"V ZDA namreč že nekaj desetletij niso sposobni izdelati največjih kosov opreme za jedrske elektrarne, pri vodenju gradnje elektrarn v zasnovi podjetja Westinghouse, ki je gradil obstoječi blok v Krškem, pa se zdi, da so podjetja iz Kitajske časovno in cenovno močno prehitela ameriška podjetja," je dejal.
Šarec je za TV Slovenija ocenil, da je "normalno, da so vsi zainteresirani". Izvajalci bodo po njegovih besedah izbrani z razpisom, a to še ne bo jutri. "Mislim, da se utegne to zavleči celo na obdobje kakšnih desetih let," je napovedal.
Prihodnost jedrske energije v Sloveniji med drugim obravnava nacionalni energetski koncept, do katerega pa je še dolga pot. Sprejet še ni namreč niti nacionalni energetski in podnebni načrt, ki bo osnova za energetski koncept.
