Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.
S pogodbo sta se tako obe strani zavezali k uničenju vseh jedrskih in konvencionalnih raket kratkega in srednjega dosega, torej raket z dosegom med 500 in 5500 kilometrov. Enako je veljalo za lanserje teh raket. Pogodba velja za rakete, nameščene na kopnem, ne pa tudi za rakete, ki jih je mogoče izstreliti z morja.
Pogodba je predvidela tudi medsebojne verifikacijske inšpekcije. Kot navaja spletna enciklopedija Wikipedia, je bilo na podlagi te pogodbe do maja 1991 uničenih 2692 tovrstnih raket.
Po vnovičnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo - zlasti zaradi ukrajinske krize - se je začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela krepiti svoje raketne zmogljivosti in razvijati novo, zmogljivejše tovrstno orožje.
Sporen je postal nov raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj te rakete ne bi bile sporne, saj da imajo maksimalni doseg 480 kilometrov. A Američani skupaj z Natom na drugi strani ocenjujejo, da imajo rakete domet vsaj 2600 kilometrov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v skladu z določili pogodbe 20. oktobra 2018 obvestil Moskvo, da se bodo ZDA umaknile iz pogodbe, če je Rusija ne bo spoštovala. Ker pogajanja med stranema niso obrodila sadov, je Trump v začetku februarja napoved uresničil.
Rusija je imela sicer še šest mesecev časa, da odpravi kršitve obveznosti iz pogodbe, a jih ni, zato je ta dokončno ugasnila.
Ljubljana, 02. avgusta (STA)
