Finančni ministri EU so junija dosegli kompromis o vzpostavitvi evrskega proračuna z uradnim imenom proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, a ključna vprašanja so ostala odprta, tudi način financiranja.
Današnji predlog uredbe se ne nanaša na obseg proračuna, temveč na upravljanje - na strateško vlogo evrskih članic pri opredeljevanju prioritet pri razdeljevanju denarja.
Med morebitnimi prioritetami viri pri EU navajajo prizadevanja za izboljšanje skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela. Na primer, če je cilj izboljšati računalniško pismenost, je treba reformirati kurikul, obenem pa zagotoviti naložbe v infrastrukturo, ponazarjajo.
Članice bodo prostovoljno predlagale celovite svežnje reform in naložb, pri čemer ne bodo vnaprej določile, koliko denarja bo šlo za reforme in koliko za naložbe. Opredelili se bodo mejniki pri uresničevanju ciljev. Ko bodo ti doseženi, bodo lahko črpale denar.
Uresničevanje ciljev se bo spremljalo v okviru evropskega semestra. Vsaka članica območja evra naj bi dobila posebne usmeritve za uresničevanje teh reformnih in naložbenih ciljev, ki bodo sprejete vzporedno z reformnimi, proračunskimi in naložbenimi priporočili.
Verjetno bo opredeljena določena stopnja sofinaciranja, torej delež, ki ga bodo morale prispevati članice, a pogajanja o višini te stopnje še potekajo. Neuradno se kot možnost omenja, da bi bila ta določena pri 25 odstotkih.
Obseg evrskega proračuna bodo članice opredelile v okviru pogajanj o finančnem okviru za obdobje 2021-2027. Podlaga je predlog komisije za program v podporo reformam, ki vključuje tudi evrski proračun.
Komisija je za ta program, ki je sicer namenjen vsem članicam unije, predlagala 25 milijard evrov. Program je razdeljen na tri dele: v podporo vsem članicam unije pri izvajanju reform je namenjenih 22 milijard, za tehnično podporo 840 milijonov in za podporo članicam brez evra v prizadevanjih za uvedbo skupne valute 2,16 milijarde evrov.
Če se upošteva le znesek, ki bi ga dobile evrske države v okviru prvega dela programa v podporo pri izvajanju reform, je to 17 milijard evrov, kar je po navedbah virov približno dva odstotka celotnega večletnega proračuna. A številke še niso dogovorjene, tako da gre le za zelo okvirno oceno.
Iz neuradnih pojasnil je mogoče razumeti, da je Sloveniji ob upoštevanju določenih pogojev po predlogu komisije v podporo pri izvajanju reform v osnovi na voljo do 102 milijona evrov. Lahko pa dobi manj od tega ali tudi več, če se uspešno poteguje za neporabljena sredstva.
Finsko predsedstvo bo predlagalo dopolnilo k temu predlogu komisije, ki se bo nanašalo le na evrski proračun. Pri tem gre torej za sredstva iz evropskega proračuna.
Potekajo pa tudi pogajanja o tem, da bi del sredstev za evrski proračun prispevale članice iz zunanjih virov na podlagi medvladnega sporazuma.
Viri pri EU izpostavljajo, da lahko medvladni sporazum ureja le finančne vidike, ne pa upravljanja, saj sporazum te vrste ne sme prevladati nad evropskim pravom ali mu kakor koli nasprotovati.
Evrski proračun bo, kot pove njegovo ime, pomagal krepiti konvergenco in konkurenčnost gospodarstev držav v območju evra, in sicer z zagotavljanjem bolj vključujoče rasti, boljše odpornosti in okrepljenega upravljanja.
Ni pa dogovora o stabilizacijski vlogi proračuna, ki jo je predlagala Evropska komisija in za kar se močno zavzema Francija. Gre za to, da bi bil proračun porok stabilnega območja evra, tako da bi uravnaval razlike med najmočnejšimi in najšibkejšimi členi.
O tem potekajo tehnični pogovori. Z drugimi besedami, trenutno ni politične volje za ta korak, niso pa ideje povsem pokopali.
Proračunski instrument, ki ga sedaj vzpostavljajo članice območja evra, je sicer precej razvodenela različica ambicije francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je želel močan samostojen proračun, ki bi bil varovalo v krizah.
Pomemben vidik pri ustvarjanju evrskega proračuna je tudi bitka med institucijami za njegovo lastništvo. Z medvladnim sporazumom se krepi moč članic, komisija pa bi ga želela držati trdno v svojih rokah.
