KPK je namreč zaradi omenjene zahteve za parlamentarno preiskavo uvedla postopek zaradi kršitve etike in integritete državnega sveta in nekaterih državnih svetnikov. Na predsednika DS je naslovila zahtevo za vpogled in izročitev dokumentacije, povezane z zahtevo.
V parlamentu so se predstavniki KPK oglasili danes. Kot je v izjavi za medije povedal namestnik predsednika KPK Uroš Novak, so zahtevali in prejeli tako dokumentacijo iz državnega zbora kot iz državnega sveta. Glede nadzora, ki ga je uvedla KPK, je povedal le, da ga opravljajo v skladu s pooblastili, pristojnostmi in instituti, ki jih imajo po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Predsednik DS Alojz Kovšca pa je pojasnil, da so pripravili vso dokumentacijo, ki jo bodo po potrebi še dopolnili. Predstavnikom KPK je tudi zagotovil, da jim bodo na voljo vsi državni svetniki, strokovne službe in dokumentacija, ki jo bodo potrebovali.
Sicer pa sta bila po njegovih besedah predstavnika KPK "sprejeta z naklonjenostjo", saj v DS menijo, da je treba zadevi priti do dna in odstraniti vse dvome o možnosti koruptivnosti. Delovanja KPK ne vidi kot vpletanje v delo DS, saj ta le opravlja svoje naloge, je dodal.
Nasprotno pa kot pritisk na DS vidi pozive iz vrst tožilcev, ki so opozarjali na nedopustnost odreditve omenjene parlamentarne komisije. Zdi se mu nenavadno, da se je tožilstvo do zahteve DS opredeljevalo še pred uvedbo preiskave.
Poleg tožilcev so sicer na nedopustnost zahteve DS danes opozorili tudi v Sodnem svetu. Kot so zapisali, ta predstavlja neutemeljen poseg zakonodajne veje oblasti v delo in samostojnost sodne veje oblasti, odgovornost sodnikov za učinkovito in zakonito izvrševanje sodne veje oblasti v konkretnih sodnih postopkih pa ne more biti predmet političnega nadzora. Nepravilnosti v posameznih sodnih postopkih so lahko v prvi vrsti predmet pravnih sredstev, so še dodali.
DZ je sicer parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja odredil minuli teden na zahtevo državnih svetnikov. Čeprav je bilo že tedaj slišati mnogo opozoril, da takšna zahteva predstavlja nedovoljen poseg zakonodajne oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo, je bil DZ v skladu z ustavo to dolžan storiti.
Ni pa še povsem jasno, kakšno bo nadaljevanje zgodbe, saj mora DZ v naslednji fazi imenovati člane preiskovalne komisije, pri čemer so v poslanskih skupinah koalicije in Levice že napovedali, da v takšni komisiji najverjetneje ne bodo sodelovali.
Kovšca pa je danes poudaril, da ima DZ sedaj v rokah škarje in platno, kar se tiče vsebine preiskave. Tako lahko od DS zahteva, da svojo zahtevo dopolni, če meni, da ni ustavno skladna. "In naša dolžnost je, da jo dopolnimo," je dejal.
