Predlog novele spreminja oz. dopolnjuje ukrepe na področju boja proti korupciji s ciljem zviševanja stopnje integritete in omejevanja korupcijskih tveganj, so po seji navedli v vladi.
Med drugim konkretneje opredeljuje pogoje za funkcionarsko mesto v KPK. Kot je po seji pojasnila Katičeva, novela med vsebinske pogoje za imenovanje funkcionarjev dodaja pogoj osebnostne primernosti.
Namesto dosedanje izbirne komisije predlog uvaja kandidacijsko komisijo. Ta bo preverila izpolnjevanje pogojev kandidatov, dokončno izbiro funkcionarjev pa prepustila predsedniku republike. Nova ureditev postopka bo po oceni Katičeve zagotovila, da bo predsednik republike lahko izbiral med kompetentnimi kandidati, obenem pa bo manjši tudi vpliv politike na njihovo imenovanje.
Predlog novele določa vrste in pravila postopkov, ki jih vodi KPK, ter pravice in obveznosti sodelujočih v postopkih. Podrobneje sta opredeljena tudi vabljenje in potek razgovora pred komisijo.
Poleg tega se razmejujejo postopki, v katerih odločajo vsi trije funkcionarji komisije, in postopki, ki jih vodijo strokovni uslužbenci KPK. Kot je zatrdila ministrica, bodo postopki ob sumu korupcije z novo ureditvijo bolj učinkoviti in hitrejši, hkrati pa bodo upoštevane pravice udeležencev v postopkih.
Predlog širi tako krog zavezancev glede prepovedi nasprotja interesov kot tudi krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Za funkcionarje, ki zasedajo najbolj odgovorne položaje, pa določa spletno objavo podatkov o spremembah premoženjskega stanja.
Novela uvaja tudi določene poenostavitve, denimo poenotenje na področju daril. Področje prepovedi prejemanja daril se ureja na enem mestu enotno za funkcionarje kot tudi za javne uslužbence.
Med pomembnejšimi spremembami je Katičeva izpostavila še pravno podlago za uporabo podatkov iz aplikacije Erar, ki bo omogočila nadzor državljanov nad porabo javnih sredstev, in tudi krepitev sodelovanja s civilno družbo z javnimi razpisi za projekte s področja krepitve integritete.
Kot je še zatrdila ministrica, z novelo ne omejujejo dela KPK, pač pa na področju ugotavljanja integritete razširjajo njene naloge. "Mislim, da smo nadgradili obstoječo ureditev in da KPK ne bo več brezzobi tiger," je poudarila Katičeva. Je pa priznala, da Slovenija na področju boja proti korupciji še ni tam, ker bi morala biti.
V vladi pa so v sporočilu po seji poudarili, da cilj zakona ostaja zagotavljanje pogojev, da funkcionarji in javni uslužbenci svoje delo opravljajo pošteno, odgovorno, profesionalno in transparentno.
Vlada meni, da bo zakonodajalec z zagotovitvijo ustreznejšega normativnega okvira prispeval k učinkovitejšemu boju proti korupciji ter s tem spodbudil tudi KPK, da še učinkoviteje pristopi k izvajanju svojih nalog na področju integritete in preprečevanja korupcije.
V KPK so v zvezi z novelo sicer že pred časom opomnili, da predlog le deloma upošteva njihove pripombe. V Transparency International Slovenia pa so predlog pozdravili, a obenem opozorili, da bi bila potrebna obsežnejša prenova zakonodaje.
