Poleg poslancev politične skupine socialdemokratov (S&D) so ga podprli tudi poslanci iz Evropske ljudske stranke (EPP) in liberalcev (RE), njihova podpora pa je bila del kadrovskega kompromisa, sklenjenega na torkovem vrhu EU, s katerim pa, kot kaže, niso zadovoljni vsi poslanci iz teh skupin.
Če bi ga namreč podprli vsi poslanci omenjenih treh političnih skupin, bi Sassoli, Sassolija, ki je na čelu Evropskega parlamenta nasledil rojaka Antonia Tajanija (EPP), dobil 444 glasov podpore, tako pa ga je na tajnem glasovanju v drugem krogu podprlo 345 evropskih poslancev. Za izvolitev je potreboval 334 glasov podpore.
V obeh krogih so bili njegovi protikandidati češki poslanec Jan Zahradil iz stranke evropskih konservativec (ECR), ki je v drugem krogu prejel 160 glasov podpore, Nemka Ska Keller (Zeleni/EFA), ki je prejela 119 glasov, španska poslanka Sira Rego iz Evropske levice (GUE/NGL) pa 43 glasov podpore.
Po razglasitvi rezultata se je Sassoli v nagovoru parlamenta zavzel za oživitev integracijskega procesa in preoblikovanje EU, ki mora po njegovem prepričanju postati bolj odzivna na zahteve državljanov.
Izpostavil je ključne prednostne naloge Evropskega parlamenta v prihodnjih letih, med drugim naslavljanje izzivov, kot so podnebne spremembe, brezposelnost in migracije, boj proti nacionalizmom in zagotavljanje socialne pravičnosti. EU potrebuje močan Evropski parlament, kar bo omogočilo krepitev demokracije v uniji, je poudaril Sassoli po razglasitvi rezultata.
Med prvimi mu je čestital vodja EPP Manfred Weber, ki naj bi po nekaterih napovedih vodil Evropski parlament v drugi polovici mandata, potem ko je na vrhu EU spodletel dogovor, da bi kot spitzenkandidat vodil Evropsko komisijo.
Po izvolitvi svojega predsednika bo Evropski parlament že čez štirinajst dni glasoval o imenovanju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki za potrditev potrebuje absolutno večino vseh poslancev. Ob robu zasedanja v Strasbourgu se tako že predstavlja nekaterim političnim skupinam, srečala pa se je tudi s Sassolijem. Najbolj glasni proti njenemu imenovanju so socialdemokrati.
Glede glasovanja o predsednici Evropske komisije je Sassoli danes dejal le, da so v parlamentu, ki mora ostati hiša demokracije, dobrodošle razprave in različni pogledi. Kot je ocenil, njegova izvolitev dokazuje, da se Evropski parlament odloča demokratično in avtonomno.
Slovenski evroposlanci izvolitev predsednika Evropskega parlamenta ocenjujejo predvsem v luči političnega dogovora o delitvi najvišjih položajev v EU. V EPP verjamejo, da napoveduje izvolitev predsednice Evropske komisije, v S&D in RE opozarjajo, da avtomatizma ni.
Poslanci EPP iz vrst Slovenije so ob tem opozorili, da so politični kompromisi pač potrebni. "Novi predsednik Evropskega parlamenta seveda ni izbira EPP, vendar smo ga v luči tega, da zasledujemo svoje cilje, to je vodenje Evropske komisije, podprli kot sprejemljivega kandidata," je v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu dejala Romana Tomc (EPP/SDS).
"Ljudska stranka se je svojega dela dogovora držala, upam in verjamem, da ga bodo tudi socialisti čez 14 dni, ko bo potrebno še z večjo večino potrditi novo predsednico Evropske komisije," pa je dejal Franc Bogovič (EPP/SLS).
A v skupinah S&D ter RE tega ne vidijo tako. Tanja Fajon iz SD je prepričana, da se v naslednjih 14 dneh lahko zgodi še marsikaj. "Večina delegacij S&D je v torek izrazito nasprotovala dogovoru, še posebej izrazito izbiri za predsednico Evropske komisije, zato je težko napovedati, ali bo celotna politična skupina S&D glasovala proti," je napovedala.
Da absolutne večine za Von der Leyenovo v Evropskem parlamentu ni, je ocenil tudi Milan Brglez (S&D/SD), ki sicer v naslednjih dneh in tednih pričakuje pritiske z več strani.
Tudi Irena Joveva (RE/LMŠ) je dejala, da so kljub podpori Sassoliju dogovorjeni, da bodo "šli korak za korakom" in se bodo z ostalimi kandidati, ki jih izbira Evropski parlament, torej v prvi vrsti je to morebitna predsednica komisije, najprej pogovorili.
Je bilo pa iz vrst slovenskih poslancev slišati nezadovoljstvo z dejstvom, da nobene od ključnih političnih funkcij ne zaseda predstavnik iz manjše države oziroma vzhodne Evrope.
"Po tej delitvi je ostala EU geografsko neuravnotežena, os od Danske do Španije je prevzela vse pomembne politične funkcije, a Evropa je nekaj več kot ta kolonialni del Evrope. Upam, da bodo vodilni to videli," je komentiral Bogovič.
Da s tem delom niso zadovoljni, sta povedala tudi poslanca iz vrst evropskih liberalcev Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba LMŠ). Grošelj je pojasnil, da je tudi to razlog, da močno podpirajo proces, ki bo potekal v okviru konference o demokratizaciji unije, saj pričakujejo, da bo naslovil vprašanja geografske, pa tudi spolne in druge zastopanosti.
Obenem so Fajonova, Brglez, Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Bogovič izrazili razočaranje, ker je z omenjenim dogovorom padel koncept vodilnih kandidatov. Medtem pa Joveva in Grošelj ugotavljata, da je to dokaz, da je bilo s tem sistemom nekaj narobe, in pričakujeta njegove popravke.
Ob kombinatoriki razdeljevanja položajev je sicer v vodo padla ideja, da bi Evropsko komisijo prevzeli liberalci, a slovenski poslanci kljub dejstvu, da jo bo vodila članica EPP, slovensko vlado pa vodi liberalna stranka, ne vidijo težav. Novakova je prepričana, da bo kandidatka EPP, če bo izvoljena, odlično vodila Evropsko komisijo in bo Evropi dala nov zagon.
