Finska, ki predsedovanje prevzema od Romunije in je za krmilom unije tretjič od vstopa v EU leta 1995, postavlja na prvo mesto vladavino prava, tako znotraj unije kot globalno, ter na sploh prisega na transparentnost in odprtost.
Finsko predsedstvo želi razviti vzvode za obrambo vladavine prava, tudi v okviru novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027, torej tesno povezati porabo evropskega denarja s spoštovanjem tega temeljnega načela in vrednote unije.
V Helsinkih neuradno nakazujejo, da bi bile neto plačnice načeloma pripravljene okrepiti svoj prispevek v skupno blagajno, če bi se upravičenost do denarja ustrezno pogojila s spoštovanjem načela vladavine prava.
Proračunska pogajanja so vselej zahtevna, tokrat še bolj zaradi brexita. Finsko predsedstvo bo čez nekaj tednov začelo dvostranske pogovore z vsemi članicami. Na tej podlagi napoveduje za oktober pogajalski okvir in dogovor do konca leta.
Pozivajo k pripravljenosti na rešitev in grozijo s posebnim pogajalskim orožjem - savno. "Imamo tudi savno, kjer, kot veli tradicija, za pogajanja zapreš vrata in ne greš ven, dokler ni rešitve," pravi ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen.
Finska si bo prizadevala tudi za napredek pri opredeljevanju ambicioznih podnebnih ciljev, potem ko voditelji članic unije zaradi nasprotovanja Poljske, Madžarske in Češke na junijskem vrhu niso uspeli doseči soglasja o cilju neto podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Finska, ki si je sama zadala ambiciozen cilj neto podnebne nevtralnosti do leta 2035, zavezanost boju proti podnebnim spremembam potrjuje tudi pri organizaciji predsedovanja.
Gostje bodo dobili vodo iz pipe, ob začetku ne bo tradicionalne gala slovesnosti za visoke predstavnike institucij unije, ne bo daril predsedstva, vse to kot kompenzacija za letalske izpuste gostov, ki bodo potovali na Finsko.
Pomembna tema med finskim predsedovanjem bo tudi boj proti hibridnim grožnjam, ki jih strokovnjaki opisujejo kot zahodni koncept za opis varnostne grožnje v 21. stoletju, ki je prišel v središče pozornosti po priključitvi Krima Rusiji.
Finsko predsedstvo načrtuje razpravo in tudi vaje za krepitev odpornosti na hibridne grožnje na neformalnih zasedanjih notranjih in finančnih ministrov unije julija in septembra, želijo pa si tudi vzpostavitve stalne delovne skupine v Svetu za soočanje s to grožnjo.
Država, ponosna na svojega skladatelja Jeana Sibeliusa in mnoge druge, opisuje svoje predsedovanje z glasbeno metaforo: njihovo predsedstvo bo igralo vlogo dirigenta orkestra 27 ali 28 članic. Svarijo, da je treba paziti, da se odločanje v EU ne spremeni v kakofonijo različnih regionalnih in drugih taborov.
Pozivajo h kompromisom, še zlasti v luči izziva institucionalne tranzicije - imenovanj novih predsednikov Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visokega zunanjepolitičnega predstavnika.
Predstavniki finske vlade, tako premier Antti Rinne kot nižji uradniki, sicer radi povedo šalo na račun zadržanih Fincev. Premier je na primer nedavno mednarodnim novinarjem pojasnil, kako ločijo introvertiranega Finca od ekstrovertiranega - slednji gleda v čevlje sogovornika, ne v svoje.
