c S

Noveli zakona o nalogah in pooblastilih policije zelena luč odbora

28.06.2019 07:02 Odbor za notranje zadeve je za drugo obravnavo na plenarni seji DZ pripravil predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katerim želi vlada nekoliko spremeniti določbe glede pridobivanja podatkov o letalskih potnikih. Zakonodajno-pravna služba DZ je na predlog podala številne pripombe.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin je uvodoma povedal, da je glavni razlog za pripravo novele popolna implementacija direktive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj v naš pravni red (t. i. evidenca PNR).

Policija je namreč po Čurinovih besedah s prejšnjo novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije leta 2017 dobila novo pooblastilo, po katerem lahko od letalskih družb pridobiva podatke o potnikih, ki so rezervirali let (t. i. podatki PNR), in potnikih, ki so nato tudi dejansko potovali (t. i. podatki API). Že med sprejemanjem novele pa je bila sprejeta direktiva EU, ki se vsebinsko nekoliko razlikuje od tega, kar je bilo že vneseno v zakon, zato je treba tega zdaj še enkrat spremeniti.

Po Čurinovih besedah z novelo podrobneje opredeljujejo način obdelave obeh vrst podatkov, ki se bodo po njegovih zagotovilih lahko uporabljali le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj. Podrobneje so opredeljeni tudi upravičenci do teh podatkov ter način in pogoji za njihovo pošiljanje.

Predlog zakona prinaša še nekatere dodatne rešitve, s katerimi želijo izboljšati nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi.

V Levici po besedah Željka Ciglerja noveli nasprotujejo, saj da prinaša še več nadzora in represije, kot novela iz leta 2017. Spomnil je, da je varuh človekovih pravic zoper nekatere člene novele iz leta 2017 (tudi člen o pridobivanju podatkov o letalskih potnikih) sprožil zahtevo za oceno ustavnosti. "Dokler ustavna presoja teh členov ni končana, vanje ni možno posegati," je menil. Moti ga tudi, da predlog novele ne prinaša minimalne ureditve, ki jo zahteva direktiva, "ampak maksimalni nadzor, ki je možen".

Predrag Baković (SD) je nasprotno menil, da je novela potrebna, ker da bo policiji olajšala delo. Pri tem se ne boji, da bi policija zbrane podatke zlorabljala. Nadzor nad tem je namreč dobro urejen, posledice zlorab pa zelo hude, je dejal.

Več poslancev, med njimi poslanka SMC Mateja Udovč in nekateri poslanci SDS so želeli zagotovilo, da policija po bazi podatkov ne bo brskala brez dovolj utemeljenega suma, kot tudi, da podatkov o potnikih ne bo zbirala na zalogo. Predstavnik policije je glede omenjenih pomislekov zagotovil, da se to ne bo dogajalo. Povedal je tudi, da podatke preverjajo avtomatizirano. Nekatere podatke sicer hranijo določeno obdobje, jih pa ne zbirajo na zalogo, če bi jih nekoč potrebovali, je dejal.

Da se podatki ne smejo zbirati preširoko oziroma na zalogo, je sicer v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. Ta je sicer na predlog podala za 11 strani pripomb. Nekatere od njih so poslanci koalicije v predlog novele vnesli z danes sprejetimi dopolnili.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je danes seznanil tudi s tremi letnimi poročili za leto 2018 - poročilom o delu policije, poročilom državne revizijske komisije in poročilom Informacijskega pooblaščenca. Za vsa tri je sklenil, da so ustrezna ter da njihova predstavitev na plenarni seji DZ ni potrebna.

V razpravi o poročilu policije je nekatere poslance predvsem zanimalo, ali zaradi migracij, ki v zadnjih letih precej zaposlujejo policiste, trpi drugo delo policije. Poslanec Robert Polnar (DeSUS) je opozoril tudi na opazen upad ugotovljenih cestnoprometnih prekrškov, kar po njegovem mnenju kaže, da je stavka policistov pustila določene posledice. Državni sekretar Čurin je glede migracij zagotovil, da zaradi njih ne trpi preostalo delo policistov, saj so ustrezno prilagodili organizacijo dela.

Ob obravnavi poročila Informacijskega pooblaščenca je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik povedala, da je v letu 2018 naraščalo število pritožb, povezanih z zahtevki za posredovanje informacij javnega značaja, hkrati pa je naraščalo število zadev, v katerih se organ ni odzval na zahtevo po posredovanju informacije, kar je označila kot nedopustno. Dejala je še, da bi potrebovali nov zakon o varstvu osebnih podatkih, vendar le, če bo dober.

Ljubljana, 27. junija (STA)
Foto: STA