c S

Ustanovitev preiskovalne komisije v zadevi Kangler bo treba dobro utemeljiti

27.06.2019 07:19 Ljubljana, 26. junija (STA) - Strokovnjak za ustavno pravo Ciril Ribičič ob odločitvi Greca za nujno oceno delitve pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti v Sloveniji, ker DS zahteva preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zadevi Kangler, meni, da bo moral DZ dobro utemeljiti razloge za ustanovitev komisije.

Dobre argumente pa bo moral imeti tudi za odločitev, da je ne ustanovi, je opozoril. "Takšna preiskava bi bila upravičena v primeru organiziranega delovanja v pravosodju proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, kar trdi sam, sicer pa ne," je dodal.

Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) se je na plenarnem zasedanju, ki je potekalo v minulih dneh, odločila za nujno oceno delitve pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti v Sloveniji. Pristojni slovenski organi morajo do konca junija predložiti dodatne informacije.

Za začetek tako imenovanega ad hoc vrednotenja Slovenije se je Greco odločil na podlagi zahteve državnega sveta za začetek parlamentarne preiskave politične odgovornosti državnih tožilcev in sodnikov, so zapisali pri Svetu Evrope.

Državni svet je 12. junija namreč potrdil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave. V njej naj bi ugotavljali politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu zoper državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Kanglerja. Pobudnik zahteve, državni svetnik Marjan Maučec je na seji DS opomnil, da mora biti nekaj narobe s tem, da je nekdo dvajsetkrat na zatožni klopi, pa nikoli dokončno obsojen. Sam se je nagibal k mnenju, da je šlo za politično odgovornost, da je torej "nekdo nekaj nekomu naročil".

Na vrhovnem državnem tožilstvu so za STA poudarili, da bi takšna preiskava dela pravosodnih funkcionarjev v posameznih zadevah pomenila "nedopustno in nezakonito vmešavanje v samostojnost in neodvisnost pravosodja". "Ugotavljanje politične odgovornosti pravosodnih funkcionarjev absolutno presega ustavne in zakonske pristojnosti zakonodajne oblasti, saj v pravosodju nenazadnje ni nosilcev javnih funkcij, ki bi bili politično odgovorni državnemu zboru," so opozorili.

Takšno ravnanje bi bilo po njihovi oceni ne le grob poseg v vladavino prava, ampak bi "porušilo pomembno ravnovesje, ki ga zagotavlja ustavna delitev zakonodajne in pravosodne veje oblasti". Porušenje tega ravnovesja predstavlja "nevarnost resnih negativnih družbenih posledic, ki bi se lahko odrazile tudi na širši, mednarodni ravni", so posvarili.

Odziv Greca v tej zadevi je sicer po njihovi oceni pričakovan, skrb pa vzbuja utemeljena bojazen, da bo obravnava Slovenije pred to mednarodno institucijo našo državo postavila "ob bok kopice držav, kjer prihaja do tako hudih odstopanj od evropskih protikorupcijskih standardov, da je potreben takojšnji, ad hoc odziv". To za ugled Slovenije ne more pomeniti nič dobrega, so poudarili.

O zahtevi DS je Greco na pobudo vrhovnega državnega tožilstva v skladu s postopki obvestila vodja slovenske delegacije pri skupini Vita Habjan Barborič. Kot je spomnila za STA, je Greco že v enem od prejšnjih krogov ocenjevanj Slovenijo opomnil na potrebo po neodvisnosti sodstva in avtonomiji tožilstva.