Pomembna tema zasedanja bo uresničevanje zaveze, da članice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V Natu so prav danes objavili prve statistične podatke za letos, ki kažejo na 3,9-odstoten realen dvig v evropskih zaveznicah in Kanadi ter s tem peto zaporedno leto rasti obrambnih izdatkov.
Cilj dveh odstotkov naj bi letos izpolnilo osem zaveznic - ZDA, Velika Britanija, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija, medtem ko so ga leta 2014 izpolnjevale le tri. Večina zaveznic načrtuje uresničitev tega cilja do leta 2024. "To je dober trend. Pričakujemo, da se bo nadaljeval," je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila 1,04 odstotka BDP ali 525 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je leta 2014 namenila 0,97 odstotka BDP ali 411 milijonov dolarjev, kar je v realnem smislu skoraj 28-odstotno povečanje. Po deležu BDP bodo za obrambo letos manj namenili le Luksemburg, Belgija in Španija. Trenutno je slovenski cilj, da do leta 2024 doseže 1,5 odstotka BDP.
Drugi ključni obrambni cilj je, da se petina obrambnih izdatkov namenja za razvoj novih zmogljivosti. Letos naj bi ga uresničilo šestnajst zaveznic, skoraj vse to načrtujejo do leta 2024. Slovenija je z osmimi odstotki še vedno na zadnjem mestu, je pa delež okrepila v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je beležila okoli pičla dva odstotka.
Druga pomembna tema tokratnega zasedanja bodo priprave na svet brez pogodbe ZDA in Rusije o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Pogodba prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.
Zaradi vztrajnih ruskih kršitev je pričakovati, da bo ta pogodba 2. avgusta prenehala veljati. Rusija ima še pet tednov časa, da jo reši in da preverljivo uniči sistem izstrelkov SSC-8, s katerim jo krši, a nič ne kaže, da se bo to zgodilo, je danes ocenil Stoltenberg.
Prihodnji teden bo po Stoltenbergovih besedah o tem razpravlja Svet Nato-Rusija. Zaveznice Rusijo še naprej pozivajo k odgovornosti, sicer pa pripravljajo odziv, ki bo obramben, umerjen in usklajen. Generalni sekretar Nata je ponovil, da ne nameravajo nameščati novih jedrskih raket na evropskih tleh in da nočejo nove oborožitvene tekme. Bodo pa zagotovili verodostojno in učinkovito odvračanje in obrambo, je zatrdil.
To pa po Stoltenbergovih navedbah pomeni, da je treba ostati v koraku s tehnološkim napredkom, vključno z umetno inteligenco, kvantnim računalništvom in komunikacijami naslednje generacije. Ministri bodo razpravljali, kako zagotoviti naložbe v nove tehnologije in o varnostnih grožnjah novih tehnologij.
O slednjem bodo razpravljali z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Stoltenberg v pričakovanju razprave poudarja, da so nove tehnologije, ki prinašajo izzive in priložnosti za vse, lahko obetavno področje prihodnjega sodelovanja Nata in EU.
Obrambni ministri bodo v četrtek pregledali napredek pri uresničevanju pobude za zagotavljanje Natove pripravljenosti, imenovane štiri tridesetice, ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj. Težave so po neuradnih informacijah zlasti s pomorskimi cilji.
Potrdili bodo tudi sploh prvo zavezniško vesoljsko politiko. "Vesolje je del našega vsakdana. Lahko se uporablja v miroljubne namene, a tudi za agresijo (...) Zato je pomembno, da ostanemo pazljivi in odporni - tudi v vesolju," je poudaril Stoltenberg. Nato naj bi igral povezovalno vlogo pri delitvi zmogljivosti in informacij med zaveznicami.
Zaveznice sicer za zdaj naj ne bi vozile orožja v vesolje, je pa mogoče, da bi - kot nedavno kibernetika - tudi vesolje v prihodnje lahko postalo posebna vojaška domena - poleg operacij na kopnem, v zraku in na morju.
Na dnevnem redu dvodnevnega zasedanja, ki se ga bo udeležil tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec, bodo znova tudi razmere v Afganistanu in prihodnost Natove tamkajšnje misije Odločna podpora, znova pa se bo sestala tudi globalna koalicija za boj proti teroristični skupini Islamska država (IS).
Pričakovati je, da bodo med obrambnim zasedanjem v Bruslju odmevale tudi napetosti med Iranom in ZDA, ki so se še dodatno zaostrile po nedavni sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala, za katerega Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letel v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino. Neuradno omenjajo, da bi lahko ZDA pozvale k okrepljenemu nadzoru Hormuške ožine za zagotovitev varne plovbe.
