"Nova evropska zakonodaja o kmetijskih in živilskih proizvodih, s katerimi se trguje v prehranski verigi, bo prvič prepovedala do 16 nepoštenih trgovinskih praks, ki jih en trgovinski partner enostransko vsili drugemu. Druge prakse bodo dovoljene le, če se bosta vpleteni stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili," so sporočili iz Bruslja.
Nepoštene trgovinske prakse, ki jih je treba prepovedati, so med drugim zamude pri plačilu za hitro pokvarljiva živila, preklice naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb, zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode in zavračanje pisnih pogodb.
Druge prakse bodo dovoljene le, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili. Primeri teh praks so npr. da kupec dobavitelju vrne neprodana živila, kupec od dobavitelja zahteva plačilo za sklenitev ali podaljšanje sporazuma o dobavi živil, dobavitelj plača kupčevo promocijsko, oglaševalsko ali tržno kampanjo.
Evropska komisija je zakonodajni predlog predložila aprila 2018, da bi zagotovila bolj pravično prehransko verigo in minimalno zaščito na ravni EU. Novi okvir državam članicam zagotavlja pristojnost za izvrševanje novih pravil in nalaganje sankcij v primeru ugotovljenih kršitev.
Današnji dogovor - v Evropskem parlamentu in Svetu EU bo zdaj potekalo le še glasovanje za formalno potrditev besedila - se bo uporabljal za vse udeležence v prehranski verigi s prometom do 350 milijonov evrov, stopnje zaščite pod tem pragom pa bodo različne. Nova pravila zajemajo trgovce na drobno, predelovalce hrane, trgovce na debelo, zadruge ali organizacije proizvajalcev in tudi posamezne proizvajalce, ki so udeleženi pri kakršnihkoli ugotovljenih nepoštenih trgovinskih praksah.
Članice bodo lahko z nacionalno zakonodajo zvišale prag 350 milijonov evrov ali po želji sprejele nadaljnje ukrepe. Dogovor vključuje tudi klavzulo o pregledu na vsaka štiri leta, kar pomeni, da bo treba določbe zakonodajnega besedila v naslednjem parlamentarnem mandatu oceniti in morda revidirati.
Države EU bodo imenovale organe, odgovorne za izvrševanje novih pravil, ki bodo med drugim lahko nalagali globe in na podlagi pritožb uvedli preiskave. Stranke bodo zaradi pomislekov glede morebitnih povračilnih ukrepov pri vložitvi pritožbe lahko zahtevale zaupno obravnavo. Komisija bo vzpostavila mehanizem za usklajevanje med izvršilnimi organi, da se bo omogočila izmenjava dobre prakse.
Dogovor po pojasnilih evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana zagotavlja znatno zaščito za vse kmete, njihove organizacije ter mala in srednja podjetja. Ti bodo namreč zdaj zaščiteni pred vsemi večjimi udeleženci, ki delujejo nepošteno in ne spoštujejo pravil.
Kot so še navedli v Bruslju, se zaradi izvajanja novih pravil cena za potrošnike ne bo povišala.
Slovenija ima sicer že v zakonu o kmetijstvu definirane nepoštene prakse, z januarjem se je začel uporabljati širši nabor nepoštenih ravnanj, skupno jih je 23, v primeru katerih se pogodba med deležniki šteje za nično. Kot so januarja pojasnili na kmetijskem ministrstvu, naš zakon ne odstopa bistveno od direktive, zakon pa bo treba popraviti v delu, ki se nanaša na plačilne roke.
