c S

Stvarnopravni zakonik naj bi bil po novem bolj sodoben

20.06.2019 07:38 Ljubljana, 19. junija (STA) - Predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki je od danes v javni razpravi, med drugim prenavlja ureditev etažne lastnine, solastnine in neprave stvarne služnosti, tako da bo zakonik v skladu s potrebami sodobnega poslovnega prometa. Rok za pripombe na predlog ministrstva za pravosodje je 8. julij.

Pri etažni lastnini in položajih, ki so podobni etažni lastnini, predlog naslavlja položaje, ko je določeni del zgradbe ali nepremičnina namenjena skupni rabi etažnih lastnikov več zgradb ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb in lastnika oziroma lastnikov ene ali več drugih nepremičnin oz. enostanovanjskih hiš. Po predlogu se takšni primeri obravnavajo kot skupni del, ki je v solasti vseh etažnih lastnikov teh zgradb oziroma v solasti vseh etažnih lastnikov in lastnikov nepremičnin.

Predlog v novem 7. oddelku ureja tudi novo stvarnopravno razmerje, ki je po značilnostih podobno stvarnopravnemu razmerju etažne lastnine - povezane nepremičnine. Institut povezanih nepremičnin ureja primere, ko ima določena nepremičnina, t. i. pomožna nepremičnina, enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe. Pač pa služi eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe oz. enodružinske hiše, ki sicer niso v etažni lastnini.

Na področju solastnine se predlog osredotoča na reševanje težav pri upravljanju v primerih neaktivnih ali neznanih solastnikov. V nekaterih primerih solastnine, ko je solastniških deležev veliko in so ti še posebej razdrobljeni, njihovi posamezni solastniki pa so bodisi neznani bodisi povsem neaktivni, je namreč upravljanje s takšno solastnino v širšem smislu povsem onemogočeno. Solastnikom v takšnem primeru ostane zgolj sodni postopek razdelitve solastnine. Po predlogu bi aktivnim solastnikom, katerih solastniški delež predstavlja več kot polovico, omogočili t.i. izredno upravljanje s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča.

Predlog določa tudi posebno pravno pravilo glede prenehanja neprave stvarne služnosti, kadar je ta ustanovljena v korist osebe, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist in je služnost ustanovljena za namene upravljanja te infrastrukture. V tem primeru je predlagano, da se lahko služnost ustanovi za čas, ki je daljši od 30 let, ali za nedoločen čas.

Predlog predvideva tudi prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v sodoben register, v katerega bodo uporabniki lahko prek aplikacije hitreje in učinkoviteje opravljali vpise, javnosti pa bo omogočen boljši vpogled v podatke registra.