Projekt, ki je nastajal pod nadzorom preiskovalne novinarke Anuške Delić, prvič žvižgačem omogoča anonimno posredovanje informacij v javnem interesu. Žvižgači lahko posredujejo datoteke, dokumente, podatke, fotografije, posnetke in namige za novinarsko preiskovanje. Informacije v tem smislu ne predstavljajo čenč, govoric ali gostilniških legend.
Ali so informacije v javnem interesu, bodo presojali tudi novinarja Oštra, je za STA pojasnila Delićeva. "Preverjali bomo tudi verodostojnost informacij in dokumentov. To, da nam bo nekaj posredovano, še ne pomeni, da bo objavljeno," je povedala.
Zgodbe, pripravljene na podlagi anonimnih informacij ali namigov, bodo objavljene na oštro.si in v drugih medijih v Sloveniji ali zunaj nje.
Portal pa tudi omogoča žvižgačem, da po posredovanju informacij ostanejo v stiku z novinarjem. "V kolikor se žvižgač drži naših navodil, se podatki o njem nikjer ne shranjujejo, ni nobenih piškotkov, ni ničesar. Anonimnost žvižgačev je iz naše strani zagotovljena v največji možni meri," je še pojasnila Delićeva.
Žvižgač.si temelji na žvižgaškem sistemu SecureDrop, odprtokodni programski opremi neprofitne organizacije Freedom of the Press Foundation. Na portalu pa je na voljo tudi priročnik za žvižgače, ki opiše, kaj vse je treba storiti za varno in anonimno oddajo informacij.
"Je pa zelo pomembno, da tudi žvižgači pozorno spremljajo in upoštevajo navodila, ki smo jih zapisali na spletni strani, in jih bomo po potrebi tudi obnovili, če se bodo pojavili razlogi za to," je še dodala.
Za varno in anonimno oddajo informacij se morajo žvižgači zaščiti. Za oddajo informacij žvižgač potrebuje brezplačen brskalnik Tor, ki po besedah Delićeve zagotavlja varnost pred tem, da nekdo sledi tvojemu početju na spletu.
Potem žvižgač sprva prek katerega koli brskalnika dostopa do portala Žvižgač.si in sledi korakom. Tam bo našel URL do varnega vmesnika za žvižganje, ki se konča s končnico .onion. Ta zagotavlja, da spletne strani ni mogoče odpreti brez brskalnika Tor.
Potem se žvižgaču odpre spletna stran SecureDrop, kjer dobi edinstveno uporabniško ime in geslo. Prek tega vmesnika lahko žvižgač posreduje informacije. Pomembno je, da si žvižgač zapomni geslo, če bo želel ponovno dostopati in komunicirati z novinarjem. Priporočajo, da si žvižgači geslo zapomnijo. Če to ni mogoče svetujejo, naj si ga žvižgač zapiše in ga hrani na varnem mestu. Ko si ga bo zapomnil, naj listek uniči.
"V postopku so po vseh korakih vdelane varovalke, zato da nihče nikoli ne more dostopati do identitete osebe, ki je posredovala neke informacije ali dokumente. To velja za novinarje, organe pregona, za kogarkoli. Nihče tega ne ve, v kolikor se vsi držimo teh pravil. In mi se jih držimo," je še pojasnila.
Najbolj je primeren javen računalnik, npr. v knjižnici, vendar mora biti v tem primeru žvižgač pozoren na položaj videonadzornih kamer, ki bi lahko posnele žvižgača ali ekran računalnika. Delićeva je opozorila tudi na uporabo službenih in osebnih računalnikov. Ob uporabi brskalnika Tor sicer delodajalec ne bo videl, katere dokumente je poslal žvižgač, vseeno pa bo videl, do katerih spletnih mest je dostopal.
To pa ni edini način, na katerega je mogoče anonimno posredovati informacije. Podatke lahko žvižgači posredujejo tudi prek šifriranega e-sporočanja, brezplačne odprtokodne aplikacije Signal ali aplikacije WhatsApp oziroma prek navadne pošte.
