Predlog bodo po napovedi ministra za javno upravo Rudija Medveda obravnavali hkrati s proračunskimi dokumenti, da bi spremembe lahko začele veljati z januarjem 2020. Poleg zmanjševanja stroškov bodo nekateri zakoni občinam omogočili dodatne vire ali zmanjšali administrativne ovire.
"Prvič smo stopili skupaj na tako sistematični način in prečesali toliko zakonodaje, ne da bi samo zmanjšali stroške občin, ampak da bi odpravili tudi marsikatero administrativno oviro in nedoslednost v zakonodaji, ki je bremenila lokalne skupnosti ter odnose med lokalno samoupravo in državo," je na novinarski konferenci po današnjem srečanju delovne skupine dejal minister.
Medved je ob tem poudaril, da zniževanja stroškov ne povezujejo direktno s povprečninami. "S tem procesom želimo končno zagotoviti pošteno financiranje občin, da bodo lahko izvrševale pristojnosti in zadovoljevale potrebe občanov," je pojasnil.
Po pregledu 61 zakonov jih je delovna skupina izluščila 25, za katere so se strinjali, da zahtevajo spremembe. Po oceni vodje službe za lokalno samoupravo na ministrstvu Romana Lavtarja je bila s tem opravljena "obsežna inventura nalog in pristojnosti občin ter s tem povezanimi občinskimi stroški".
V prvi skupini gre za spremembe osmih zakonov, ki ali določajo državne naloge, ki jih opravljajo občine, ali pa gre za nekatere sistemske zakone, ki zahtevajo takojšnjo spremembo. S tem paketom sprememb bi tako med drugim z občin na državo prenesli finančno breme plačila zdravstvenega zavarovanja za brezposelne ter financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe.
Vsi ukrepi so medresorsko usklajeni, tudi s službo vlade za zakonodajo, je dejal Medved.
V drugih dveh skupinah pa med drugim načrtujejo spremembe zakonov o vrtcih, urejanju prostora, gasilstvu, lekarniški dejavnosti, zdravstvenem varstvu in stanovanjskega zakona. Nekatere od teh sprememb bodo pomenile večje sistemske posege, ki jih na ministrstvih še pripravljajo.
"Spremenili bomo tudi zakon o financiranju občin, kjer bomo analize plačnih učinkov poskušali vključiti v enačbo primerne porabe za razdelitev sredstev," je še napovedal Lavtar.
Na podlagi zaveze med vlado in reprezentativnimi združenji občin iz lanskega novembra, ko so sklenili dogovor o višini povprečnine za letošnje leto, so namreč pripravili analizo ocene finančnega učinka sporazuma s sindikati, ki je dvignil plače v javnem sektorju.
Ugotovili so, da je bil učinek dogovora s sindikati na stroške občin približno pol manjši, kot je za letošnje leto znašal dvig povprečnine. Ta se je letos zvišala za 45 milijonov evrov, višje plače v javnem sektorju pa so proračune občine obremenile za okoli 22,5 milijona evrov.
Ob tem so tako na vladni kot na občinski strani opozorili, da finančne posledice dviga plač nikakor niso zanemarljive in da imajo na različne občine različne učinke.
V občinskih združenjih so zadovoljni z delom skupine. Mihaela Smrdel iz Združenja občin Slovenije je sicer opozorila, da je analiza učinkov sporazuma s sindikati nekoliko okrnjena zaradi metodologije, bo pa po njenih besedah zadostna podlaga za nadaljevanje pogovorov o povprečnini.
Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije je dejala, da so v procesu današnjega predloga vsa združenja občin intenzivno sodelovala. "Razumele smo ga kot proces razbremenjevanja občin in približevanja višini tistih sredstev, ki jih občine potrebujejo za izvajanje zakonskih nalog. Smo na zelo dobri poti do povprečnine, ki bi jo občine morale prejeti v skladu z zakonom," je ocenila Vidmarjeva.
Tudi Miloš Senčur iz Združenja mestnih občin Slovenije je pohvalil pogovore, ki da so bili zelo odkriti. "Lokalna samouprava je končno postala slišan sogovornik," je še dodal.
Delovna skupina je svoje delo sicer zaključila s tem, ko je določila zakone, ki jih je treba spremeniti, vendar vse konkretne rešitve še niso dogovorjene. Minister Medved bo vladi zato predlagal podaljšanje mandata skupine vsaj do konca letošnjega leta.