Novela določa, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih namesto na račun pristojnega sodišča prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. Imetniki jih lahko do konca leta 2021 prenesejo na trgovalni račun, po tem datumu pa se jih bo preneslo na poseben račun Kapitalske družbe (Kad), je v DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Spreminja se tudi člen, ki bo dedičem poenostavil, olajšal, pospešil in pocenil izvršitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, članom KDD pa omogočil uskladitev postopka izvršitve sklepa o dedovanju tako za domače kot za tuje vrednostne papirje. Glede stroškov določa, da člani KDD fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa, razen tistih, določenih z njihovo tarifo.
Poslanci so v razpravi o predlogu novele pozdravili rešitve, ki razbremenjujejo sodišča in postopke, ter soglašali, da se pozabljene račune z letom 2022 prenese na Kad in porabi za pokojnine oz. delovanje demografskega sklada. Neenotni so bili glede odprave omejevanja stroškov, a soglašali, da tega ne bi smel določati zakon, na kar jih je opozorilo ustavno sodišče.
S prenosom opuščenega premoženja z letom 2022 "se bodo koristi iz teh vrednostnih papirjev posredno razdelile med vse državljane", je menil Jože Lenart iz LMŠ. "S tem bi pridobila država oz. predvsem upokojenci," je dejala Mateja Udovč iz SMC. Podobno je menil Franc Kramar iz SAB, ki je dejal, da je treba pozabljene račune "uporabiti za namene demografskega sklada".
"Kad se bo v prihodnosti preoblikoval v demografski rezervni sklad in pomembno je, da ima čim več raznolikih virov financiranja. Kot realisti vemo, da bo vir financiranja iz opuščenih vrednostnih papirjev bolj obrobnega značaja, zanesljivo pa ne v tolikšni meri, da bi ga lahko kar spregledali," je dodal Robert Polnar iz DeSUS.
Jani Prednik iz SD je izpostavil rešitev, da imajo lastniki opuščenega premoženja še vedno čas za njegovo unovčevanje: "Lastniki bodo do konca leta 2021 še vedno lahko zahtevali prenos svojih vrednostnih papirjev na trgovalni račun in tako ne bodo izgubili možnosti, da razpolagajo s svojo lastnino," je spomnil.
V NSi so predlogu namenili podporo, saj zmanjšuje administrativno obremenitev in sledi odločitvam ustavnega sodišča, je povzel Jožef Horvat iz NSi. Razbremenitev so pozdravili tudi v SDS in Levici, ni pa jim všeč rešitev glede omejevanja stroškov, saj je ustavno sodišče prikimalo borznoposredniškim hišam, ki so omejitvam nasprotovale. V obeh poslanskih skupinah so se pri glasovanju vzdržali.
"Odločitev se nam zdi zelo destimulativna za majhne in individualne vlagatelje, saj je zaračunavanje visokih stroškov fizičnim osebam skoraj onemogoča menjavo ponudnika in odvrača majhne vlagatelje k nakupu vrednostnih papirjev," je dejala Suzana Lep Šimenko iz SDS. Luka Mesec iz Levice pa je menil, da ukinitev omejitve lahko pomeni, da bodo borznoposredniške hiše lahko razlastile male delničarje.
Janiju Ivanuši iz SNS se zdi prav, da se stroški vodenja računov pri članicah KDD, to je bankah in borznoposredniških družbah, omejijo. "To bi morala narediti KDD, ki ima pooblastilo, da z izvedbenimi predpisi določi zgornjo mejo stroškov," je poudaril.
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je z letom 2017 ukinil registrske račune za fizične osebe, konec septembra 2016 pa za pravne osebe, na katerih so imetniki hranili premoženje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Postopek je tekel v okviru priprav na uveljavitev enotnih standardov izvajanja korporacijskih dejanj na vrednostnih papirjih, povezanih z vključitvijo v evropsko poravnalno platformo Target 2 Securities.
Medtem ko je bilo v začetku leta 2016 na registrskih računih pri KDD za 7,7 milijarde evrov vrednosti premoženja, se je ta številka do meseca dni po uradni ukinitvi registrskih računov zmanjšala na manj kot odstotek prvotne vrednosti. A kljub temu ostaja visoka in pri dobrih 67 milijonov evrov.
