Poročilo Globalni mirovni indeks 2019 ugotavlja, da se je povprečna raven globalne miroljubnosti lani rahlo izboljšala. To je prvo izboljšanje indeksa v zadnjih petih letih.
V skupno 86 državah se je stanje miru izboljšalo, v 76 državah pa poslabšalo. Povprečna globalna miroljubnost se je sicer v zadnjih desetih letih poslabšala za 3,78 odstotka, piše v poročilu, objavljenem na spletni strani organizacije Vision of Humanity.
Bližnji vzhod in Severna Afrika ostajata najbolj nemirni območji na svetu. Tam so štiri od desetih najmanj mirnih držav sveta, nobena pa se ne uvršča višje od 30. mesta na GPI. Evropa ostaja najmirnejša regija na svetu. Med prvimi desetimi je kar šest evropskih držav.
Slovenija se je na seznamu 163 držav uvrstila na 8. mesto. Med sosednjimi državami je Avstrija uvrščena na četrto, Madžarska na 21., Hrvaška na 28., Italija pa na 39. mesto.
Ukrajina, Sudan, Egipt, Severna Makedonija in Ruanda so v globalnem indeksu miru 2019 zabeležile največje izboljšanje miru. Med državami, kjer je prišlo do največjega poslabšanja, pa so Nikaragva, Burkina Faso, Zimbabve, Iran in Brazilija.
Afganistan je najbolj nemirna država na svetu in je z zadnjega mesta izrinil Sirijo, ki je zdaj predzadnja na seznamu. Pred njo so na repu lestvice še Južni Sudan, Jemen in Irak.
Butan je med vsemi državami zabeležil največje izboljšanje, saj je v zadnjih 12 letih napredoval za 43 mest in letos zaseda 15. mesto.
GPI zajema 99,7 odstotka svetovnega prebivalstva, pri čemer uporablja 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz zanesljivih virov. Meri stanje miru na treh področjih - družbene varnosti in zaščite, trajajočih konfliktov in militarizacije.
