Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je na seji odbora pojasnil, da so spremembe zakona potrebne zaradi uskladitve z evropsko direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu.
Direktiva namreč prejemnikom plačil prepoveduje zaračunavanje nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilnih kartic, kar se v praksi v Sloveniji že izvaja, saj je bila glavnina direktive že implementirana v slovenski pravni red z novim zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Predlagane spremembe zakona po Božičevih besedah tako predstavljajo le uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namreč zdaj določa, da stroške plačilnega prometa za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen nosi zavarovanec za plačilo prispevkov.
Zakonodajno-pravna služba DZ k predlogu sprememb ni imela pripomb, prav tako ne državni svet.
Tomaž Horvat pa je ob tej priložnosti v imenu državnega sveta pozval k dodatni okrepitvi aktivnosti na tem področju, k poenotenju meril pri izvajanju nadzora nad delom na črno in k razširitvi možnega spektra kršitev v povezavi z izvajanjem različnih spletnih storitev. V tej luči so v državnem svetu izpostavili neobdavčene storitve tujih ponudnikov spletnih iger na srečo.
Glede na to, da število izdanih vrednotnic v zadnjih letih stagnira in da približno enako ostaja tudi število izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, po Horvatovih besedah predlagajo tudi premislek o dodatnih poenostavitvah postopka pridobitve vrednotnice v primeru, ko oseba ne zna pridobiti vrednotnice preko portala eUprava.
Z vidika večje zaščite izvajalcev osebnega dopolnilnega dela se zavzemajo tudi za tesnejšo povezavo postopka izdaje vrednotnic s postopkom izvedbe storitve in plačila za opravljeno storitev. "Da bi torej eden od državnih organov izvajal storitev izdaje vrednotnic, hkrati pa v vlogi garanta poskrbel za dejansko izplačilo denarja za opravljeno storitev," predlagajo državni svetniki.
Poslanci dopolnil niso vložili, prav tako se niso odločili za razpravo. Predlog spremenjenih členov so podprli z 12 glasovi za in nobenim proti.
Vrednotnice za osebno dopolnilno delo so bile uvedene januarja 2015. Njihov cilj je spodbujanje zakonitega opravljanja del, kot je pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otrok. Prav dela, ki sodijo pod osebna dopolnilna dela, se namreč najpogosteje opravljajo na črno.
Kdor jih hoče opravljati, mora od tedaj kupiti vrednotnico, s katero se zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo dela. Pred tem je potrebna prijava na Ajpesu, ki vodi seznam izvajalcev.
Ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe, zanjo pa je treba plačati 9,06 evra - 7,05 evra je namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,01 evra pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
Ljubljana, 05. junija (STA)
Foto: STA
