Povpraševanje po plastiki se tudi v Evropi hitro povečuje. Leta 2017 so v članicah EU porabili skoraj 52 milijonov ton plastike, kar je šest milijonov ton več kot v letu 2010, navaja EEA v poročilu Preprečevanje nastajanja plastičnih odpadkov v Evropi.
Globalna proizvodnja plastike je leta 2017 dosegla 348 milijonov ton, kar je 13 milijonov ton več kot pred letom dni. Približno petina je bila proizvedena v Evropi, pri čemer pa je bilo le šest odstotkov vsega povpraševanja v uniji pokritega z doma reciklirano oz. sekundarno plastiko.
Poročilo, ki je preučilo podatke od 2007 do 2016, ugotavlja, da se v 28 članicah EU v zadnjem obdobju kaže prekinitev povezave med ustvarjanjem odpadkov, ki nastanejo iz plastične embalaže, ter gospodarsko rastjo. A se kažejo velike razlike med posamičnimi državami članicami. Absolutno ali relativno je uspelo nastanek plastičnih odpadkov od rasti gospodarstva ločiti devetim državam članicam, navaja EEA.
Podatki za celotno EU kažejo, da se je intenzivnost ustvarjanja plastičnih odpadkov (količina ustvarjenih odpadkov, deljena z BDP) na primeru embalaže povečala za 2,9 odstotne točke. Po kilogramih na prebivalca pa se je količina ustvarjene plastičnih odpadkov iz embalaže v tem obdobju povečala za dobrih šest odstotkov.
"Rast intenzivnosti nastajanja odpadkov ... je nižja od povečanja količine plastičnih odpadkov. To kaže na relativno ločitev ustvarjanja plastičnih odpadkov od gospodarske rasti. Vendar pa povečevanje BDP še vedno vodi k povečanju količine plastičnih odpadkov, kar pomeni, da absolutne ločitve ... še nismo dosegli," so zapisali v agenciji.
Slovenija je v obdobju od 2007 in 2016 zmanjšala obseg ustvarjenih plastičnih odpadkov iz embalaže na prebivalca za 0,9 odstotka. Najbolj so sicer te količine zmanjšale krizne države Grčija (za 36,4 odstotka), Španija (za 11,5 odstotka) in Italija (za šest odstotkov). V "minusu" so bili ob Sloveniji še Velika Britanija, Ciper in Francija.
Pri intenzivnosti ustvarjanja plastičnih odpadkov na prebivalca pa je negativni rezultat v obdobju od 2007 do 2016 zabeležilo deset držav. V Sloveniji je bil rezultat v tem primeru minimalno negativen, in sicer -0,4 odstotka. Najbolj, za 18,4 odstotka, je intenzivnost zmanjšala Irska.
Slovenija je sicer v letu 2007 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat ustvarila 18.600 evrov BDP na prebivalca, leta 2016 pa 18.500 evrov.
EEA se je posvetila tudi ukrepom, ki so jih na področju plastičnih odpadkov že uvedle ali pa jih bodo kmalu uvedle države članice. Skupno je agencija za okolje prepoznala 173 takih ukrepov, od tega se jih 105 nanaša na fazo proizvodnje in 69 na fazo potrošnje.
Skupno 25 ukrepov je regulatornih in se večinoma nanaša na prepoved mikroplastike, mikrodelcev in nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. 37 ukrepov je vezanih na trg, večinoma gre za obvezno plačevanje za lahke plastične nosilne vrečke. Države so zasnovale tudi 30 prostovoljnih dogovorov o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov, ki vključujejo različne deležnike.
Na finančni del se nanašajo trije ukrepi, največ pa jih je informativne narave.
Agencija kot eno od težav izpostavlja, da ima le devet držav jasno in eksplicitno zastavljene cilje pri preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov. "Jasni in skupni cilji še vedno manjkajo pri večini skupin izdelkov, zato se aktivnost in ambicioznost med državami občutno razlikujeta," je zapisala. Slovenija ima jasen cilj zastavljen zgolj pri lahkih plastičnih nosilnih vrečkah.
Po ocenah EEA bi se moralo več ukrepov držav članic osredotočiti na plastične proizvode, ki imajo največji učinek na okolje, ter na plastične izdelke, ki imajo kratko življenjsko dobo ter jih ni mogoče reciklirati. Ukrepi morajo biti bolj razpršeni, da tako pokrijejo različne vidike preprečevanja nastajanja odpadkov, kot so boljša zasnova izdelkov in embalaže, podaljševanje trajanja ali zmanjševanje vsebnosti nevarnih snovi v plastiki, so še zapisali.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
