Pod aneks so se podpisali Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, Sindikat finančno računovodskih uslužbencev plačne skupine J, Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije, Sindikat carinikov Slovenije in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze.
Nadalje so med podpisniki Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat vladne agencije Slovenije, Sindikat delavcev statističnega urada, Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije in Sindikat policistov Slovenije.
Prav tako so se podpisali Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, Sindikat centrov za socialno delo, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat javnih uslužbencev Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
Med podpisniki so tudi Sindikat farmacevtov Slovenije, Sindikat veterinarjev Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije.
Predvidoma v četrtek naj bi se podpisala še Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije.
Vlada je na zadnjih pogajanjih sindikatom ponudila, da večina v javnem sektorju dobi regres v višini minimalne plače, to je 886,63 evra, omenjeni višji znesek pa je namenjen tistim, katerih plača ne presega minimalne.
Sindikati s predlogom niso bili zadovoljni, saj vlada ni sledila njihovim višjim zahtevam. A če aneksa ne bi podpisal nihče od njih, bi to pomenilo ohranitev obstoječega stanja in bi vsi javni uslužbenci, tudi najslabše plačani, dobili regres zgolj v višini minimalne plače.
Za omenjeno kolektivno pogodbo in anekse, ki se k njej sklepajo, ni določen poseben kvorum in zadostuje, da k podpisu pristopi zgolj en sindikat. Po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda pa so si kljub temu želeli, da pride aneks podpisat čim več sindikatov javnega sektorja "in s tem priznajo, da je regres v višini, kot ga je predlagala vlada, dobra rešitev".
Za regres v javnem sektorju bi po vladnem predlogu letos skupno namenili nekaj več kot 140 milijonov evrov. Kot je pred časom pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, bi bil strošek po sindikalnem predlogu, ki je za tiste z najnižjimi plačami predvideval 1100 evrov, za ostale pa 900 evrov regresa, 2,65 milijona evrov višji.