Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič je na akademiji opozorila na porast prekarnih, negotovih oblik dela, ki ne vpliva zgolj na ekonomski status posameznikov, temveč tudi na njihov splošni položaj v družbi, na njihovo zdravje ter na usklajevanje dela in družinskega življenja. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov so pomemben garant za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča, je dodala.
Po njenih besedah obstoječi zakonski okvirji nudijo razmeroma učinkovito varstvo pravic delavcev, a je iz vrst sodstva v njenem mandatu že prišla pobuda za nov zakon s področja delovnih in socialnih sodišč. Ministrstvo je tako sklicalo sestanek delovnih in socialnih sodišč ter predstavnikov vrhovnega sodišča, ki bo na ministrstvu potekal že to sredo.
Na njem bodo prisluhnili mnenju in predlogom sodstva ter s predstavniki strokovne javnosti opravili razpravo, je napovedala. Kot je dodala, pa so na ministrstvu v pripravi tudi spremembe zakona o sodnih taksah, kjer bodo preučili vprašanje ustreznosti taksiranja delovnih sporov na prvi stopnji.
Poleg tega bodo na ministrstvu konec leta nadaljevali pripravo sprememb na področju pravniškega državnega izpita, pri čemer bodo upoštevali specifiko delovnega in socialnega sodstva, je še napovedala Katičeva. Kot je dodala, pa s pripravo omenjenih zakonodajnih sprememb "naša prizadevanja za zagotavljanje dobro delujoče pravne države, ki je ključnega pomena za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti, ne bodo končana".
Kot so zapisali na Višjem delovnem in socialnem sodišču, so v 25 letih obstoja sodišča vseh treh stopenj rešila veliko sporov, število prejetih zadev pa niha glede na družbene razmere in zakonodajne spremembe.
V zadnjem času so pogosti spori prekarnih delavcev, ki uveljavljajo svoje pravice iz delovnega razmerja. Gre za delavce, ki dela ne opravljajo v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak na podlagi študentskih napotnic, kot samozaposleni ali na podlagi kakšnih pogodb.
Tako so že leta 2007 odločili, da ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, status študenta ni ovira za priznanje delovnega razmerja. Enako velja, če gre za delavca, ki opravlja delo kot samostojen podjetnik. Kot so še spomnili na sodišču, med atipične oblike dela sodi tudi agencijsko delo, ki v sodni praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primeru nesreč pri delu.
Sodišča so odločala tudi o vprašanju veriženja s pogodbami o zaposlitvi, ki mimo zakonskih razlogov ni dopustno. V številnih sporih so ugotovili, da je bil formalno naveden zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas fiktiven. Tovrstni spori zaradi transformacije delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas so pogosti ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem sektorju, opozarjajo.
V zadnjih letih se povečuje število vloženih tožb zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Po navedbah sodišča so pogostejši spori, ko delavci v postopku, v katerem se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zatrjujejo, da so bili žrtev trpinčenja na delovnem mestu in da je podana odpoved samo eno od ravnanj v tem okviru. Po ustaljeni sodni praksi posamezen dogodek oziroma ravnanje po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj, dodajajo na sodišču.
Pri socialnih sporih, ki so prav tako zelo pogosti, pa sodišča obravnavajo veliko področij, med drugim tudi pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tu prevladujejo spori glede starostne pokojnine, ko zavarovanci uveljavljajo priznanje pravice, ali pa je sporna odmera pokojnine. Pogosti so tudi spori v zvezi s priznanjem bolniškega staleža, višino denarnih nadomestil med začasno nezmožnostjo za delo, zdravljenjem v tujini in drugi. V zadnjem obdobju pa se je povečalo tudi število sporov zaradi uveljavljanja socialnih prejemkov, so še navedli na sodišču.
