Po trenutni zakonodaji obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj urejajo kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku ter zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Predlagani zakon določbe omenjenih zakonov v delu, ki se nanašajo na mladoletne storilce, združuje v en zakon ter jih tudi nekoliko spreminja in dopolnjuje.
Predlog temelji na analizi Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani iz decembra 2010, ki je pokazala, da trenutni sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov ne potrebuje bistvenih sprememb, potrebuje pa spremembe v smeri večje individualizacije obravnave mladoletnikov, večjega poudarka alternativnim načinom obravnavanja in doslednejšega spoštovanja procesnih garancij mladoletnikov pri njihovem obravnavanju, je zapisano v predlogu.
Predlog zakona med drugim vsebuje temeljne določbe, določa kazenske sankcije za mladoletnike, postopek proti njim in način izvrševanja kazenskih sankcij.
Prinaša celovito obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, kar bo "dodatno omogočilo, da bodo v ospredje vseh postopkov bolj postavljene mladoletnikove pravice, njegove koristi in interesi, medtem ko ostaja kaznovalni namen v ozadju".
Zakon uveljavlja t. i. zaščitniški model obravnavanja mladoletnikov, "ki temelji na razumevanju, da so delinkventna dejanja mladoletnikov povezana predvsem z neprimernimi družinskimi in socialnimi razmerami, država pa v obliki svojih intervencij teži k odpravljanju vzrokov odklonskih dejanj in ne h kaznovanju", je zapisano v gradivu.
Predlog v ta namen bistveno krepi alternativno obravnavanje mladoletnih prestopnikov. Med drugim je npr. krog kaznivih dejanj, pri katerih se državni tožilec lahko odloči za odloženi pregon ali za odstop zadeve v poravnavanje, razširjen s seznamom kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen nad pet let zapora.
