Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Radonjić je namreč v torek v uvodu obrazložitve sodbe, s katero je Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril tudi na domnevne hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.
Pogačnik je danes na novinarski konferenci zase zagotovil, da nihče v tej državi nanj v tej zadevi ni pritiskal. Radonjića pa je zaprosil, da se do navedb, ki naj bi jih izrekel in so jih povzemali mediji, opredeli in mu do četrtka do zaključka delovnega časa posreduje ustrezna pojasnila. Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča je sam, kot je dejal, prejel zaprosilo, da navedbe preveri in ga o ugotovitvah obvesti. Slednje so za STA potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe držijo, bi to po njihovih navedbah terjalo ustrezno reakcijo, ker da so pritiski na sodnike nedopustni.
Pogačnik je danes izpostavil, da je pošteno sojenje eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zaradi takšnega ravnanja ne more biti podvržen nikakršnim ukrepom. "Bojazen, da bi bil katerikoli sodnik zaradi odločitve v konkretnem kazenskem postopku kakorkoli sankcioniran, je popolnoma odveč," je zagotovil. Po njemu dostopnih informacijah v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića sicer ne poteka noben disciplinski postopek niti ne noben kazenski postopek.
V zvezi z navedbami sodnika, da je bil Pogačnik deležen pritiskov tudi s strani Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je dejal, da se je z zahtevami SDT v tem primeru srečal dvakrat. Prvič je tožilka SDT Blanka Žgajnar vložila zahtevo za izločitev Radonjića. Slednjo je zavrnil, ker je po poslušanju vseh posnetkov glavnih obravnav ocenil, da videz pristranskosti pri sodniku ni bil okrnjen. Drugič pa mu je vodja SDT Harij Furlan v pisnem dopisu potožil "o določenih neprimernih ravnanjih sodnika", v katerih naj bi sam zaznal elemente kršitev sodniške etike in disciplinske kršitve.
Ker je Pogačnikovo načelo, naj se zadeve rešujejo znotraj samega postopka, se bo o tem, kaj bo naredil s Furlanovim dopisom, odločil, ko bo postopek zaključen, je dejal. Enako bo ravnal s predlogom Radonjića, da naj zoper odvetnika Kuniča zaradi nedostojnega izražanja sproži postopek pri Odvetniški zbornici Slovenije. Je pa Furlanov dopis odstopil v presojo komisiji za etiko pri Sodnem svetu in jo prosil, naj se opredeli do zatrjevanih kršitev.
Povedal je, da je bila v sojenju podana še ena zahteva za izločitev sodnika, ki jo je podal pooblaščenec Jamnikove žene kot oškodovanke Miha Kunič. Ker ta ni stranka v postopku, je o zahtevi odločal že sam senat z Radonjićem na čelu in jo zavrnil.
Sam sicer meni, da "različni ljudje in različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku". "Ni pa vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk," je ocenil Pogačnik.
Na SDT so v posebni izjavi za javnost zavrnili očitke, da je šlo pri dopisu, ki ga je Furlan poslal Pogačniku, za pritisk nanj in sodnika. Kot so pojasnili, je Furlan Pogačniku predlagal ukrepanje zoper sodnika izključno zaradi njegovega neprimernega vedenja do tožilke in tožilstva.
15. januarja so namreč na SDT prejeli dopis Radonjića, v katerem je Furlana pozval, naj za zastopanje obtožbe določi drugega državnega tožilca, ker naj bi se tožilka Blanka Žgajnar nedostojno vedla na naroku 11. januarja. Furlan je Radonjića obvestil, da tega ne bo naredil, Žgajnarjeva pa je vložila zahtevo za sodnikovo izločitev.
V začetku aprila je po navedbah tožilstva Furlan Pogačniku podal predlog za ukrepanje zoper Radonjića, in sicer zaradi dogodka na naroku 11. januarja in vsebine njegove izjave glede zahteve za njegovo izločitev. Kot so zapisali, je sodnik izrekel ter napisal neprimerne in neresnične trditve ter zaključke tako o državni tožilk kot o Furlanu in Pogačniku.
V delu stroke in politike so si bili sicer danes enotni, da bi bilo potrebno ukrepanje, če se izkaže, da sodnikove navedbe o pritiskih držijo. V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu zapisali, da s podrobnostmi niso seznanjeni, so pa na načelni ravni poudarili, da so sodniki zavezani sojenju zgolj po ustavi in zakonih in da so vsakršni pritiski nanje nedopustni.
"Pri izdaji sodne odločbe sodnik upošteva zgolj gradivo v sodnem spisu in argumentacijo v razpravni dvorani, drugi vplivi na njegovo odločitev so nedovoljeni," je za STA poudaril predsednik društva Andrej Ekart. Izrazil je pričakovanje, da bodo očitke o posegih v neodvisnost sodnika Radonjića ustrezno raziskali.
Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da bo v zvezi z domnevnimi pritiski vsekakor potrebna izredna seja DZ ter da mora policija nezakonite pritiske nemudoma preiskati. Po njegovem mnenju bi se moral oglasiti tudi predsednik republike Borut Pahor. Kdaj nameravajo sklicati izredno sejo DZ, v SDS danes sicer še niso razkrili. Več naj bi bilo znanega po torkovi seji njihove poslanske skupine.