Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (Knovs) Matej Tonin (NSi) je napovedal obuditev preiskave slovenske agentke v arbitraži s Hrvaško Simone Drenik zaradi prisluškovanja.
Delegacija komisije je bila danes v okviru obravnave prisluhov v arbitraži in prisluhov slovenskim medijem oz. hrvaškim poskusom, da bi preprečili objavo tovrstnih informacij, na sedežu slovenske obveščevalne službe Sova, kjer so si ogledali še dodatne dokaze. Zajeli pa so dokaze od leta 2015 do 2019.
Kot je dejala poslanka LMŠ in članica Knovs Jerca Korče, je delegacija Knovsa ob obisku Sove prepoznala "politične" dokaze, da so hrvaške oblasti poskušale vplivati na POP TV pri poročanju o prisluhih v arbitraži. Sova je o tem po njenih besedah tudi obvestila premierja Marjana Šarca.
Tonin pa je pojasnil, da so imeli informacije, da za prisluhi pogovorom med slovensko agentko Drenikovo in arbitrom Jernejem Sekolcem stoji hrvaška obveščevalna služba, že 14. decembra 2016. Izrazil je prepričanje, da je Sova pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, ki pa da na zunanjem ministrstvu tedaj očitno niso bili upoštevani.
Zato bo komisija izvedla preiskavo zlasti Drenikove, zakaj ni upoštevala teh navodil Sove in zakaj jih ni MZZ. Pojasnil je, da se je komisija z zadevo sicer že ukvarjala v prejšnjem sklicu, a Drenikove še niso zaslišali. "Poslanci si zaslužimo odgovor, zakaj je tako komunicirala," je dejal Tonin.
"Raziskali bomo, zakaj MZZ ni sprejel vseh predlogov Sove," je poudaril. "Če je šlo za malomarnost, se pričakuje, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali. Če pa bi se izkazalo, da je kateregakoli od teh ljudi Hrvaška pridobila na svoj stran, je to jasno opozorilo Sloveniji, da mora okrepiti svojo obveščevalno dejavnost," je poudaril Tonin.
Izpostavil je še, da je hrvaška obveščevalna služba SOA na območju Slovenije zelo aktivna in dela zelo intenzivno in da prisluškovanje v arbitraži ne bi smelo nikogar presenetiti. Izrazil je prepričanje, da je "večina politikov, mnenjskih voditeljev in novinarjev na seznamu SOA" in da bi morali povečati ozaveščenost glede tega problema in da bi morali vsi delovati bolj samozaščitno.
Arbitraža po njegovih besedah ni bila v interesu Hrvaške, predvsem ne kot način reševanja ozemeljskih sporov v regiji. Zato si je prizadevala arbitražo kontaminirati, je prepričan Tonin.
Ocenil je, da je bila napaka, ker se je Hrvaško še pred končano arbitražo spustilo v EU. Je pa Slovenija zdaj s tem odzivom na razkritja o prisluškovanju in poskusih vplivanja na medije po Toninovih besedah "pokazala zobe" in da ne bo dopuščala agresivnega pristopa Hrvaške do Slovenije.
Ob prihodu na izredni vrh EU o brexitu v Bruslju je premier Marjan Šarec izpostavil, da ga žalosti mlačen odziv Evropske komisije na prisluškovalno afero v povezavi z arbitražo. Od komisije bi pričakoval poudarek, da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nedopustni, še zlasti, če gre na pritiske iz sosednje države, je dejal.
V Bruslju namreč afere ne komentirajo. Kot so v torek sporočili za STA, so videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, ker gre za bilateralno vprašanje in podrobnosti ne poznajo. Komisija v okviru svojih pristojnosti preko različnih pobud sicer podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami.
Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je dejal, da so nacionalne obveščevalne službe in z njimi povezane zadeve stvar nacionalnih pristojnosti. "Mi tukaj v komisiji nimamo obveščevalne agencije, nimamo vohunov in nimamo velikih izkušenj v tem svetu, zato ne moremo pomagati," je dejal.
Premier Šarec je sicer na očitke v Sloveniji, da s svojim ravnanjem ustvarja izredno stanje, da bi si okrepil podporo pred evropskimi volitvami, odgovoril: "Saj ni nobenega izrednega stanja. Odgovorili smo na pritiske, ki so se zgodili, sklicali smo svet za nacionalno varnost, ker je bila vrsta predlogov za to, in to se mi zdi pravilno."
"Ne moremo biti ves čas samo ponižni in nastavljati drugega lica, moramo povedati, da nekaj ni prav. To smo tudi storili. To ne pomeni, da ustvarjamo izredno stanje, ni izrednega stanja," je v Bruslju še izpostavil premier.
SMC pa je pred tem s sopodpisi koalicijskih LMŠ, SAB in DeSUS vložila zahtevo za sklic skupne seje odborov DZ za zunanjo politiko in za kulturo, na kateri bodo razpravljali o pritiskih sosednjih držav na slovenske medije. Želijo, da politika enotno obsodi vmešavanje Madžarske v poročanje Mladine in domnevno vmešavanje Hrvaške preko posrednika na poročanje POP TV.
Pritisk prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, frančiškana Ivana Tolja na slovenske medije je obsodil tudi sindikat hrvaških novinarjev (SNH) in tako podprl Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Ob tem so v SNH opozorili, da je Tolj od hrvaških medijev večkrat zahteval umik določenih prispevkov.
