Koalicijski partnerji so sporazum o sodelovanju z Levico pričakovano podpisali še pred ponovnim odločanjem DZ o noveli zakona o izvrševanju državnega proračuna. Po vetu državnega sveta je bilo namreč za ponovno potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov, medtem ko jih ima koalicija sama 43. Tako je bila odvisna tudi od glasov opozicije, zlasti Levice.
Medtem ko je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović v izjavi v DZ dejal, da je delovanje te koalicije odvisno od vseh šestih partnerjev, kjer bo tudi Levica za izpeljavo svojih projektov potrebovala širok dialog z vsemi petimi partnerji in ministrstvi, pa je vodja poslancev SD Matjaž Han priznal, da so od prvega dne odvisni od Levice in ima slednja v koaliciji tudi absolutno "višji status" kot SD. Slikovito je to primerjal z družinskimi razmerji: "Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsake 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...".
Z oceno pomembnega statusa Levice v odnosu do koalicije se je strinjal tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Da ima Levica "izredno moč", je ocenil tudi vodja SNS Zmago Jelinčič, ki je dejal, da je SNS s podporo noveli zakona o izvrševanju proračuna pokazala, "da se ne sme dovoliti, da ena stranka, ki ni ne v koaliciji ne v opoziciji, vodi državo. "Država je preveč resna stvar, da bi to prepuščali neki Levici," je dejal.
Koordinator Levice Luka Mesec je danes glede sporazuma z vlado ponovno izpostavil projekte, katerih nosilka bo Levica. Ta se bo po njegovih navedbah postavila na čelo težav, ki niso rešeni že več let ali desetletij. Izpostavil je stanovanjsko politiko, odpravljanje prekarnega dela in namero za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Dobivamo še eno leto vlade, ki bo delala v prid ljudi, v prid večine, za blaginjo za vse, ne le za peščico," je v izjavi novinarjem v DZ ocenil Mesec.
Premier Marjan Šarec je v izjavi ob robu seje DZ poudaril, da ukrepi iz sporazuma o sodelovanju z Levico ne bodo samodejni, pač pa se bodo o njih pogovorili v delovnih skupinah. "Če ne bodo finančno vzdržni, jih ne bomo izvajali. To nam zdrava pamet pravi," je dejal. Pričakuje tudi, da bodo ukrepi dogovorjeni na Ekonomsko-socialnem svetu.
Do sporazuma je bila precej kritična Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer so opozorili, da sporazum vodi v zatiranje zasebnega sektorja. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili in Šarca skupaj z Združenjem Manager pozvali na sestanek.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je vlado pozvala k racionalnemu premisleku o nekaterih ukrepih, ki predstavljajo potencialno veliko breme za javne finance in zatirajo zasebni sektor. "V fazi pozne konjunkture je tak dogovor strel v koleno, zaradi katerega lahko gospodarstvo klecne," je opozorila.
Največje breme po njihovem predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki vsebinsko gledano povečujejo obremenitev dela. Slovenija, tudi po nedavni ugotovitvi OECD, že sedaj od socialnih prispevkov pobere precej več kot druge države OECD.
Kritike je bilo slišati tudi iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Iz sporazuma izhajajoči ukrepi so po njihovih ocenah usmerjeni predvsem v dvig pravic delavcev, pogrešajo pa ukrepe, ki bi vzpostavili bolj stimulativno okolje za gospodarstvo.
"Če je Levica res socialna, tako kot trdi, potem mora biti socialna za vse državljane, ne le za posamezne skupine. Samozaposleni obrtniki in podjetniki so skoraj mesec in pol prepuščeni sami sebi, če zbolijo. Kljub temu, da so nezmožni za delo, morajo v tem času plačati vse prispevke državi. Diskriminatorno je, da Levica problem zdravstvenega varstva rešuje zgolj za samozaposlene v kulturi," je ob tem poudaril predsednik OZS Branko Meh.
Po podpisu sporazuma z Levico je danes nato prišlo do potrditve novele proračunskega zakona. Vnovično odločanje je zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS.
Državni svetnik Milan Ozimič je sicer v predstavitvi razlogov za odložilni veto DS povedal, da bi morala vlada pripraviti nov zakon, v njem pa urediti znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z zakonom o financiranju občin ter pri tem upoštevati obveznosti iz dogovora vlade s sindikati javnega sektorja. Zaradi izboljšanja plač zaposlenih v javnem sektorju v številnih občinah namreč kljub nekoliko višji povprečnini ne bodo zmogli pokriti stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih in ostalih javnih zavodih, je pojasnil.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je očitke državnih svetnikov zavrnil kot neutemeljene. Novela zakona o izvrševanju proračuna ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna, višina povprečnine pa je bila določena že s prejšnjo različico zakona, je pojasnil.
