Državni svetniki so odložilni veto na 6. marca sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki ureja izvajanje istega dne sprejetega rebalansa, izglasovali v sredo. Čeprav imajo občine zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, pa jim novela ni zvišala povprečnine za leto 2019, so opozarjali. A temeljni razlog za veto ni le novela zakona, pač pa na splošno premalo sredstev za delovanje občin, je danes na seji odbora za finance pojasnil državni svetnik Milan Ozimič.
Občine so zapostavljene že vse od krize, je opozoril. Res se je vlada novembra lani z občinskimi združenji dogovorila o zvišanju povprečnine za leto 2019 za 15,50 evra na 573,50 evra na prebivalca, a mesec dni pozneje je s sindikati javnega sektorja sklenila dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev, s čimer so se zvišale tudi finančne obveznosti občin. To je izničilo dvig povprečnine.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je očitke državnih svetnikov zavrnil kot neutemeljene. Novela zakona o izvrševanju proračuna ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna, višina povprečnine pa je bila določena že s prejšnjo različico zakona, je pojasnil.
Spomnil je tudi na dogovor ob uskladitvi višine povprečnine novembra lani, da bo posebna delovna skupina preverila učinke zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju na višino stroškov občin ter predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi bi se zmanjšali stroški občin. Časa za to ima šest mesecev, zato se zdi Bertonclju veto državnih svetnikov preuranjen.
Veto je po besedah Jožeta Lenarta (LMŠ) tudi neupravičen. Zvišanje plač javnih uslužbencev je bilo nujno, težav s financiranjem pa nikakor nimajo vse občine, je dejal. Predvsem pa je opozoril, da se z zahtevo za ponovno odločanje o noveli zakona izgublja čas. "Bremzamo to vlado, ki je zelo dobro zastavila zadeve," je dejal.
Še bolj kritičen do državnih svetnikov je bil Jani Möderndorfer (SMC). "Državni svet je ugotovil, da lahko drži državo v šahu in se dela norca iz zakona o izvrševanju proračuna," je opozoril in pobudnikom odložilnega veta očital, da so povozili predstavnike občinskih združenj, ki so se z vlado dogovorili o višini povprečnine.
DZ bo o noveli zakona ponovno odločal na izredni seji v sredo, za pa bo tokrat moralo glasovati najmanj 46 poslancev. V koalicijskih strankah, ki imajo v poslanskih klopeh skupaj 43 poslancev, pričakujejo tudi podporo poslancev SNS in Levice, ki so tako rebalans kot novelo zakona o izvrševanju proračuna podprli že pri prvem glasovanju v začetku marca. Na današnji seji 19-članskega odbora za finance je za glasovalo deset poslancev, štirje so bili proti.
