Po predlogu novele zakona o urejanju trga dela - ki bo del paketa, ki vključuje še spremembe pri upokojevanju in pri socialnovarstvenih prejemkih - se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.
Minimalno nadomestilo trenutno prejema okoli 300 oseb in ministrstvo za delo ocenjuje, da bo učinek zvišanja okoli tri milijone evrov.
Spremembe načrtujejo pri minimalni zavarovalni dobi. Medtem ko je sedaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev. Kot je danes v Ljubljani dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, želijo s tem preprečiti zlorabe, ko delodajalci delavca zaposlijo za devet mesecev, nato ga (npr. v gradbeništvu prek zime ali v izobraževanju prek počitnic) odpustijo, da prejema nadomestilo, nato pa ga znova zaposlijo za devet mesecev.
Za podaljšanje delovne aktivnosti je predlagano, da bi bila najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev, in sicer tudi za starejše od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe (ti lahko sedaj nadomestilo prejemajo 25 mesecev). "Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod na čakanje, ta delavec gre pa potem neposredno v pokoj," je dejala ministrica.
Podaljšanje potrebne zavarovalne dobe z devetih na 12 mesecev in skrajšanje obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev bo po ocenah ministrstva izdatke zmanjšalo za od 10 do 15 milijonov evrov.
Za večjo aktivacijo brezposelnih so predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.
Obetajo se tudi spremembe za tujce, in sicer bo za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zvišanje najnižjega nadomestila pričakovali, ta ukrep je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu. Niso pa jim znane finančne posledice. "Zato pričakujemo, da bo predlagatelj oceno teh posledic dviga v najkrajšem možnem času konkretneje predstavil. Pri tem je treba upoštevati predvsem dejstvo, da smo še vedno v času pozitivne gospodarske rasti, da pa so na obzorju že prvi znaki ohlajanja," so za STA povedali v zbornici.
GZS o predlagani spremembi glede pravice do nadomestila pravijo, da so zahtevnejši pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila dobrodošli, saj da trenutno število prijavljenih brezposelnih kaže na to, da je država še vedno dokaj neučinkovita pri njihovi ponovni aktivaciji.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlogom, da bi se podaljšala minimalna zavarovalna doba in da bi se skrajšalo obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let, ni naklonjena. Kot je STA povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, sta predloga potrebna širše obravnave, saj sta bili ti dve določili pri zadnjih spremembah zakona o urejanju trga dela vnešeni kot korektiv ob spremembah pri odpovednih rokih in odpravninah.
"Poseg v to pomeni poseg v takratni dogovor. Treba bo zelo natančno oceniti, kaj takšna sprememba prinese, sploh ker se uvaja z razlogom izogibanja prevar," je dejala Jerkičeva.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) se bo s predlogi seznanil 22. marca, o njih se bodo pogajale delovne skupine in Jerkičeva pričakuje, da bodo z argumenti našli skupne rešitve.
Zvišanje najnižjega nadomestila za brezposelnost pa za Jerkičevo ni vprašljivo, saj je sedanji znesek nižji od socialnih pomoči.
Ministrstvo v predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih načrtuje ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Kot pravijo, želijo s tem zmanjšati past tveganja neaktivnosti pri brezposelnih upravičencih do denarne socialne pomoči.
Dodatek za delovno aktivnost je bil sprejet leta 2012 zaradi gospodarske krize in nizke višine denarne socialne pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. Namenjen je spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je tako del denarne socialne pomoči.
Osebe, ki ga prejemajo zdaj, so med drugim zaposleni, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, in vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem, da se zaposlijo. Prav tako ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo.
Dodatek zdaj želijo ukiniti, ker se je osnovni znesek minimalnega dohodka lani zvišal na 392,75 evra. Poleg tega naj bi povečali motivacijo za delo oziroma zmanjšali tveganje za past neaktivnosti.
Zaradi dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka na 392,75 evra se je dvignil cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, vse to pa s prejemanjem dodatka ruši eno temeljnih načel za dodeljevanje denarne socialne pomoči. To načelo namreč določa, da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tiste osebe, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, je pojasnila ministrica.
Cenzus za denarno socialno pomoč skupaj z dodatkom sedaj po njenih besedah dosega že 88,91 odstotka minimalne plače.
Cenzus, ki predstavlja mejo preživetja za štiričlansko družino in znaša 1080,06 evra, pa ostaja nespremenjen tudi v prihodnje. Ukinja se le dodatek za delovno aktivnost, ki je ta znesek lahko zvišal tudi do 1382,48 evra.
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost želijo na ministrstvu ublažiti s predlogom, da prejemek za brezposelne v okviru aktivne politike zaposlovanja ne vpliva na denarno socialno pomoč.
Ljubljana, 13. marca (STA)
Foto: STA
