Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je za STA povedal, da so vsebino predloga prejeli šele v torek, zato se z njim v celoti še ni mogel seznaniti. "Zato me malo čudi, da se takšen predlog predstavlja v imenu gospodarstvenikov," je dodal.
V sporazumu predvidena rast plač na osnovi rasti produktivnosti je po Trobiševem mnenju zelo hipotetična. "Če bi se produktivnost tako razvila, pa takšen dvig plač delodajalcem ne bi predstavljal težave," je poudaril.
Preseneča ga tudi to, da bodo s pogovori oz. pogajanji začeli že prihodnji teden, saj se niti delodajalske organizacije še niso dogovorile med seboj. Poleg tega je Trobiš šele iz vsebine novinarske konference izvedel, kdo bo vodja pogajalske skupine. GZS je to nalogo zaupala svojemu izvršnemu direktorju Mitji Gorenščku.
Da predlog še ni usklajen niti na delodajalski strani, je opozoril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. "Res je škoda, da se je nekomu mudilo iz neznanih razlogov in ni preveril, kaj se bo zgodilo z vsemi sektorji gospodarstva, ne samo s tistimi, ki sedijo v organih GZS," je še dodal.
Do predloga je precej kritična tudi konfederacija sindikatov Pergam. "Ocenjujemo, da ne gre za socialni sporazum, ki bi zagotavljal višje plače, temveč bolj za predlog sporazuma, ki bi omejeval rast plač, da bi lahko v podjetjih ostal denar, ki bi se namenil za raziskave in razvoj ter izobraževanje, da bi lahko imeli nekoč višje plače," je dejal njen predsednik Jakob Počivavšek.
Okrepitev vlaganj na tem področju sicer pozdravlja, a opozarja, da ni nikakršnih zagotovil, da bi bil denar res porabljen za to. "Hkrati ta predlog vsebuje cel niz skrajno problematičnih in najbolj konfliktnih predlogov, ki smo jih v zadnjih leti prejeli s strani delodajalcev," je dodal.
Opozoril je, da je "milo rečeno skrajno vprašljivo", ali bi lahko dosegli navedene cilje glede višine povprečne plače. Predlog poleg tega po Počivavškovih besedah ignorira dejstvo, da je bila lani sprejeta novela zakona o minimalni plači.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je predlaganemu socialnemu sporazumu medtem precej bolj naklonjena. Poudarila je, da njegova vsebina ni nova, saj predstavlja povzetek predlogov z vrha gospodarstva leta 2017. "Ti cilji niso novi. So dosegljivi, zahtevajo pa zlasti prestrukturiranje slovenske industrije," je ocenila Jerkičeva in dodala, da bi bili cilji lahko celo še malenkost bolj ambiciozni.
Neusklajevanje vsebine v fazi priprave se zdi Jerkičevi razumljivo, saj gre za predlog ene od strani. Socialni partnerji so ga po njenih informacijah prejeli v petek. "Gre za po mojem mnenju običajen postopek sprejemanja socialnega sporazuma," je dejala.
Dodala je še, da je bil predlog za sklenitev socialnega sporazuma podan že na seji Ekonomsko-socialnega sveta. "Skrajni čas je, da dosežemo dogovor v delu, ki se nanaša na plače v zasebnem sektorju," je poudarila.
Predlagani socialni sporazum med drugim predvideva 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025. Na GZS poudarjajo, da je predpogoj za to večja produktivnost dela. Njena rast bi morala doseči 4,8 odstotka letno, kar bi v primerjavi z obdobjem 2014-2018 predstavljalo za 2,1 odstotne točke hitrejšo rast. Ob ustreznem dvigu produktivnosti se lahko povprečna bruto plača po navedbah GZS zviša za 370 evrov.
