TI je po skoraj treh letih prejel dokumente, povezane z nakazili zavoda podjetju Minis za nakup ograje na meji. "TI Slovenia po temeljiti analizi pridobljene dokumentacije sumi, da je ena od pogodb neskladna z zakonom o javnih financah in z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015," so zapisali v sporočilu za javnost.
Sporna se jim zdi pogodba za nakup rezilne žice iz leta 2015, ki v dveh členih govori o predplačilu v višini 860.832 evrov oz 70 odstotkov celotne vrednosti pogodbe.
Zakon o javnih financah govori o tem, da je dogovarjanje o predplačilih možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance. Na TI pa pravijo, da je mogoče domnevati, da takšnega soglasja zavod ni pridobil. Zato so ugotovljene sume nepravilnosti naznanili okrožnemu državnemu tožilstvu.
Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da so določbe zakona in tiste, vključene v zakon o izvrševanju proračuna vezane na neposredne proračunske uporabnike. "Zavod za blagovne rezerve ni neposredni proračunski uporabnik in tudi ne posredni uporabnik proračuna. To pa pomeni, da soglasja ministrstva za finance v skladu z zakonoma ne potrebuje," so pojasnili.
Na TI Slovenia so na vprašanje, ali bodo naznanilo po tem pojasnilu umaknili, navedli, da so naznanilo poslali na podlagi dokumentov, lastnih preverjanj in javno objavljenih podatkov, "ki zbujajo sume v spornost posla". "Domnevno predplačilo je le eden izmed elementov, ki vzbujajo sume, potrditev ali ovržba le teh pa je v pristojnosti organov odkrivanja in pregona," so navedli za STA in dodali, da so "sume zgolj naznanili in ni razloga, da bi umaknili naznanilo".
Zakrajšek sicer ob tem pojasnjuje, da ne glede na določbe iz pogodbe, predplačilo nikoli ni bilo izvedeno in so vse stroške plačevali po prevzemu ograje.
POP TV je v torek izpostavil še dejstvo, da je bila pogodba, ki jo je razkril TI, sklenjena 24. novembra 2015, rok za dobavo žice pa je bil 20. decembra tisto leto, v primeru avansa pa kar isti dan, torej 24. novembra. "To seveda priča o tem, da je šlo za neobičajno pogodbo, saj je tolikšno količino materiala težko dobaviti še isti dan, ne da za sklenitev pogodbe veš prej. Brez zagotovila zavoda za blagovne rezerve, da bo posel res sklenjen, bi za Minis to naročilo predstavljalo popoln poslovni polom. Tudi iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da si je podjetje Minis po letu 2015 precej finančno opomoglo," je poročala televizija.
V zavodu so glede tega plačila v današnjem sporočilu za javnost pojasnili, da ni šlo za predplačilo, temveč so 25. novembra 2015 Minisu 452.010 evrov nakazali na podlagi druge pogodbe za dobavo panelne ograje. "Prva dobava 5 kilometrov panelnih ograj je bila izvedena dne 25. 11. 2015. Zgolj za ta del dobave je zavod izvedel sorazmerni del plačila v skladu s pogodbo, in sicer šele po dobavljeni panelni ograji."
TI Slovenia je sicer ob tem ponovno opozoril na dolgotrajnost postopkov pri pridobivanju navedenih dokumentov. Pogodbe so namreč dobili po skoraj treh letih postopkov preko informacijske pooblaščenke in upravnega sodišča. A zahtevali so jih le nekaj, vse ostale še vedno nosijo oznako interno. STA še čaka odgovor vlade, ali razmišlja o morebitnem umiku te oznake z dokumentov.
Odločitev za to, da so dokumente za izvedbo nabave zaščitno tehničnih ovir označili s stopnjo zaupnosti Interno, so v zavodu za blagovne rezerve utemeljili s tem, da bi v nasprotnem primeru njihovo razkritje lahko ogrozilo uresničevanje ciljev vlade za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji.
Pogodbe o nakupu ograje sicer burijo duhove že dalj časa. Na to je po zaprti seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ leta 2017 opozorila predsednica SAB in takrat poslanka Alenka Bratušek. Po njenih besedah so dokumenti, ki so jih pregledali na seji, prirejeni in ni bil izbran najcenejši ponudnik. Kot je danes povedal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič, je Bratuškova svoje ugotovitve takrat predala tožilstvu.
Zakrajšek pa je že tedaj zatrjeval in še danes vztraja, da so izbrali najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno in najhitrejšim rokom dobave. Bratuškovi pa je očital, da z obtožbami o ponarejanju dokumentov manipulira, saj jih gradi na napaki, ki se je zgodila v enem od zapisnikov.
Dobavitelj ograje sicer ni bil izbran prek javnega razpisa pač pa v skladu z izjemo, ki jo zakon o javnih naročilih predvideva za javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti.
Tudi mediji so že večkrat problematizirali izbor podjetja Minis. Kot je v torek navajal POP TV, v oči bode podatek, da naj bi imela podjetje in lokalna pisarna SMC nekaj časa sedeža na istem naslovu. V TI Slovenia in v medijih so pod vprašaj postavili tudi reference Minisa ter domnevno pomanjkljive kadrovske in finančne zmogljivosti ter reference.
A Zakrajšek očitke zavrača in pojasnjuje, da je Minis v času sklenitve pogodbe zaposloval 16 ljudi in je imel plačane vse dajatve državi. Za ponudbo pa so jih prosili, ker so pogodbeno že sodelovali z notranjim ministrstvom in so delali dobro. Od ministrstva za notranje zadeve so v zavodu za blagovne rezerve tudi prejeli specifikacije za zaščitno tehnične ovire, so pojasnili v današnjem sporočilu za javnost.
Prvak SMC Miro Cerar je v torek pojasnil, da je moral leta 2015, ko je bila Slovenija soočena z izjemno velikim valom migrantov, kot predsednik vlade sprejeti odločitev, da zavaruje ljudi in premoženje. Zato so na vladi sprejeli odločitev za postavitev ograje. "To je bila naloga, ki sem jo naložil ministrom. Kdo je sprejemal katere odločitve - to so bile ministrske odločitve," je dodal. Za del teh odločitev je bil pristojen gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Cerar verjame, da so bile odločitve sprejete po strokovnih merilih in zakonitih kriterijih. "Jaz verjamem, da je minister Počivalšek deloval tako, kot je treba," je dodal.
