Žlender je bil leta 2015 obtožb že oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in odločanje vrnilo na prvo stopnjo k novi sodnici.
Lukeševa je tokrat precenila, da je bilo Žlendru nesporno dokazano napeljevanje h krutemu dejanju 9. oktobra 1993, v katerem so v svojem stanovanju pod streli Radovana Joksića padli lastnik enega od butikov Nebojša Salatić, njegova partnerica Slavica Kovačević in njun mladoletni nečak.
Najbolj je Žlendra obremenil prav Joksić, ki zaradi treh umorov v Srbiji že nekaj časa prestaja 40-letno zaporno kazen. Na sojenje v Maribor ga sicer ni bilo, je pa v zaslišanjih po videokonferenci večkrat zatrdil, da je bil prav Žlender tisti, ki je imel glavno vlogo pri dejanju, saj se je za streljanje odločil šele, ko ga je ta vprašal: "Kaj čakaš? Streljaj. Mrtva usta ne govorijo."
Sodišče je tako v celoti pritrdilo obtožnici Darka Simoniča, ki je vztrajal pri tem, da je nesporno, da je bil Žlender v času kaznivega dejanja v Beogradu, medtem ko je sam ves čas zatrjeval, da ga ni bilo tam, saj naj bi že prej s služenja vojaškega roka pobegnil v Slovenijo.
Njegov zagovornik Franci Košar je po današnji obsodilni sodbi že napovedal, da bodo zagotovo vložili pritožbo, saj je edini dokaz, na katerem temelji obsodba, izpoved človeka, ki je streljal na žrtve.
"Ker ni prav nobenega drugega dokaza, ki bi kazal na to, da je bil Žlender tistega dne v stanovanju žrtev, je sodba po našem mnenju neutemeljena," je dejal Košar in ob tem spomnil na to, da se dokazno gradivo v primerjavi s prvim sojenjem ni v ničemer spremenilo, zato še vedno obstaja dvom o tem, da bi Žlender sodeloval pri dejanju.
Vodja mariborskega tožilstva Simonič, ki je sicer predlagal 19 let zapora, je bil z obsodilno sodbo zadovoljen. Kot je dejal, gre za zelo zahtevno in časovno oddaljeno zadevo, pri tem pa priznal, da bistvenih dodatnih dokazov v primerjavi s prvim sojenjem res ni bilo, razen da jim je tokrat uspelo zaslišati še četrto od vpletenih prič, ki je prav tako potrdila prisotnost Žlendra.
Nezadovoljen je bil Simonič le z odločitvijo sodišča, da zoper obsojenega zaradi begosumnosti ne odredi pripora, zato je že napovedal, da se bo zoper omenjeni sklep zelo verjetno pritožil.
Žlendru so sicer v Mariboru sodili, ker je bil vse do leta 2011 nedosegljiv srbskim pravosodnim organom. Ko so ga policisti vendarle našli v Sloveniji, ga ta zaradi slovenskega državljanstva ni izročila Srbiji, slednja pa je kazenski pregon odstopila Sloveniji.
