Kot je na današnji predstavitvi zakona povedala pravosodna ministrica Andreja Katič gre pri zakonu za enega ključnih normativnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti, da bodo v praksi zaživele spremembe družinske zakonodaje. S 15. aprilom se bo namreč začel uporabljati družinski zakonik, po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku.
Družinski zakonik je namreč pristojnost odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo praktično v celoti prenesel na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. S tem se odpravlja dosedanja delitev, da v nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločajo različni organi. Po besedah ministrice bodo tako z zakonom zagotovili hitrejše reševanje družinskih zadev preko enotne obravnave celotnega položaja družine pred enim sodiščem in po enotnih pravilih. Kljub temu bodo imeli centri za socialno delo še naprej pomembno vlogo v postopkih.
Nova je določba, da lahko otrok v postopkih, ki ga zadevajo, izrazi svoje mnenje tudi v razgovoru z zagovornikom otroka, ki je bil dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja varuha človekovih pravic. Otrok mnenje lahko izrazi tudi v neformalnem postopku sodnikom, lahko tudi ob sodelovanju strokovno usposobljene osebe, torej ne na obravnavi in vselej brez prisotnosti staršev.
V zadnjem času se je sicer odprlo vprašanje o finančnih posledicah in tudi o tem, ali bodo sodišča sposobna reševati vse zadeve. Katičeva ob tem poudarja, da pri implementaciji družinskega zakonika sodeluje več resorjev, pa tudi na vrhovnem sodišču so ustanovili posebno delovno skupino.
Prav to vprašanje se je odprlo tudi v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin. V SDS, kjer so sicer napovedali, da zakonu ne bodo nasprotovali, ocenjujejo, da bo pretežni prenos upravnih zadev s centrov za socialno delo na sodišča pomenil precejšnje povečanje obsega dela na družinskih oddelkih sodišč, kar bo zahtevalo nove zaposlitve in dodatne proračunske obremenitve.
Tudi v DeSUS se po besedah Jurija Lepa sprašujejo, ali bodo sodišča po novem še bolj obremenjena in ali bodo zato postopki trajali še dlje časa. So pa opozorili, da je bil trenutno veljavni zakon sprejet že leta 1986, "zato je skrajni čas, da ga posodobimo".
V NSi so po besedah Jerneja Vrtovca prepričani, da težave bodo, med drugim tudi zato, ker sodniki sami opozarjajo, da so za tovrstne postopke premalo strokovno usposobljeni. Zato je napovedal, da zakona ne bodo podprli.
Po besedah Boštjana Koražije so imeli tudi v Levici pomisleke o tem, ali bo mogoče zakon izvajati v praksi. Ker pa so dobili zagotovila, da v večjih težav ne bo, so ti pomisleki odpravljeni, bodo pa pozorno spremljali, kaj se bo dogajalo v praksi. V SMC pa so imeli po besedah Janija Möderndorferja pomisleke predvsem glede tega, ali bo zakon pravice otrok heteroseksualnih parov urejal enako kot pravice otrok istospolnih partnerjev. Zagotovila o tem so po njegovih besedah dobili, zato zakon podpirajo.
V SNS se jim po besedah Zmaga Jelinčiča zdi problematičen predvsem člen, da ima otrok pravico izraziti svoje mnenje, pri tem pa lahko sodišče zaradi varstva koristi otroka določi, da se staršem ne dovoli vpogleda v zapis. "Kaj se gremo? Starši so tisti, ki skrbijo za otroke, kar pomeni, da imajo obveznosti in pravice. Poleg tega mora sodišče vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke," je dejal.
V LMŠ po besedah Nine Maurovič zakon pozdravljajo predvsem zaradi prenosa obravnavanja družinskih zadev na sodišča. "Slednje namreč pomeni bistveno večji garant za zagotavljanje otrokove koristi," je dejala. Dodana vrednost novega zakona je po njenem prepričanju tudi ta, da natančno določa umestitev centrov za socialno delo na način, da se zagotovi in okrepi njihova strokovna in svetovalna naloga.
V SAB po besedah Maše Kociper pozdravljajo predvsem dejstvo, da bodo glede na danes sprejeti zakon sodišča v vseh družinskopravnih razmerjih odločala v nepravdnem postopku. "V primerjavi s pravdnim postopkom ima namreč nepravdni več prednosti, milejše formalne zahteve, postopek je hitrejši in bolj prilagodljiv," je dejala.
Meiri Hot (SD) pa se nepravdni postopek zdi boljši tudi zato, ker v številnih primerih namen nepravdnega postopka "ni rešitev spora med dvema strankama, temveč oblikovanje pravnih razmerij, ki so po naravi dolgoročna in običajno nastopi med ljudmi, ki morajo še naprej živeti drug z drugim".
Ljubljana, 06. marca (STA)
Foto: STA
